Ali lahko zekat nadomesti davek? Ali je dovoljeno namesto plačila davka opraviti dobrodelni čin?

– Sem državni uradnik in potrebujem dodatno zaposlitev, ker se brez gotovine ne morem niti poročiti!!! Nimam nikogar, od koga bi si sposodil denar, če pa si ga sposodim od banke, potem še plačujem obresti, poleg tega moram zagotoviti udobje mojim staršem, oče je 57-letni in še vedno dela. Ko vse to upoštevam, uradniška plača ne zadostuje in potrebujem dodatno zaposlitev, vendar država, hvala bogu, ne dovoljuje dodatnih zaposlitev, niti v javnem sektorju. Razumem, da prepovedujejo trgovino, ampak zakaj prepovedujejo ali prepovedujejo sploh, da bi si nekdo tržil svoja znanja (kot je svetovanje)?

– Vse to me je spodbudilo k razmišljanju o opravljanju konzultantskega dela prek mojega očeta (ne vem, v koliki meri je to dopustno), vendar se mi sedaj postavlja vprašanje davkov. Moj računovodja mi je izračunal, da bom mesečno moral porabiti 600-700 TL, celo če ne bi zaslužil ničesar, pri čemer bi 300-400 TL šlo za zavarovanje (Bağkur), 100 TL pa za računovodjo. Torej, državi bi plačeval 150-200 TL davka, zakaj pa moram plačevati še zavarovanje in računovodjo? Moj oče je že zavarovan, zakaj moram še enkrat vpisati v Bağkur? Sedaj, ob upoštevanju vsega, kar sem vam povedal, bi vas rad povprašal:

1. Ali bi lahko namesto davka mesečno doniral denar za dobrodelnost, na primer 150-200 TL revnim, in bi to veljalo kot plačilo davka?

2. Zakaj je neplačevanje davkov haram (grešno)? Država pobira davke, če želi, in ne pobira, če ne želi. Lahko kadarkoli uvede nov davek, kadarkoli izda oproščanje ali odpravi davek. V tem primeru, ali država sama ne določa, ali je stvar haram ali halal?!

– Oprostite, da je to malo dolgo, ampak nisem vedel, koga naj se sprašujem, in zelo sem obupan. Poskušam nekaj narediti v oddelku za halal, ampak mi stalno kdo vstopa v pot. Bilo bi mi zelo prijazno, če bi me podrobno informirali. Naj vam Bog da nagrado.

Spoštovani brat,

V vašem prvem vprašanju


„…če bi namesto davka mesečno doniral denar za dobrodelnost, ali bi to veljalo kot plačilo davka? (če bi 150-200 TL dal revnima)“

Navedimo to, ker je tako napisano:

Darovanje, ki ga oseba prostovoljno in iz filantropičnih razlogov prispeva namesto davka, ki bi ga morala plačati državi, ne nadomešča davka.

Ker država določa temelje obdavčevanja, medtem ko oseba, ki prostovoljno dela dobrodelne dejavnosti, sama določa, kolik bo znesek njene dobrodelne dejavnosti. Obdavčevanje je torej ena stvar, dobrodelnost pa druga.

V vašem drugem vprašanju


„Država lahko po želji pobira davke, lahko pa jih ne pobira. Lahko kadarkoli uvede nov davek, kadarkoli izda oprostiteljski ukaz ali pa davek ukinja. V tem primeru, ali država – ne daj Bože – ne določa sama, ali je stvar haram ali halal?“

Kot ste napisali, najdemo tole:

Davki so državljanska dolžnost, medtem ko je zekat verska obveznost.

Poleg tega, zekat in davek: obveznost, osnovni namen, stopnja, znesek in nameni uporabe.

(Al-Tawbah, 9/60)

v tem pogledu se razlikujeta. Zato davki, plačani državi, ne nadomeščajo zekata. Zakat je treba plačati posebej.

(I. Mednarodni kongres o sodobnih vprašanjih islamskega tržnega prava, Konya, 1997, 996; Karadavi, Fıkhu’z-Zekat, Bejrut 1393/1983, II, 1118).

Izogibanje plačila davkov je neprihvatljivo.

Tisti, ki neplačujejo davkov, so odgovorni v višini neplačanega davka.

V islamu obstaja davek.

Davki, ki imajo značaj obrednih obveznosti, kot so zekat, öšur in sadaka, se pobirajo samo od muslimanov, medtem ko se davki, kot so džizja in haradž, pobirajo od ne-muslimanov. Poleg tega je država v obdobjih potrebe uvajala in pobirala tudi razne običajne davke pod različnimi imeni. Ti pa so bili namenjeni za drugačnejše namene. Davčne stopenj so bile v splošnem v razponu od 2,5 % do 10 %.

Zekat je verska obveznost, ki se nanaša na denar, in v času preroka (s.a.v.s.) so ga zbirali državni organi in ga razdelili v osem kategorij, ki so določene v Kur’anu.

(At-Tawbah, 9/60, 103)

Danes se zekat ne zbira več prek države, davki, ki jih zbira država, pa se ne porabijo za osem kategorij, omenjenih v Kur’anu, ampak za javne storitve. Zato davki, ki se danes plačujejo državi, ne morejo nadomestiti zekata, niti se ne morejo šteti kot zekat.

Finančne obveznosti, ki se naložijo posameznikom za dobro družbe in za izvajanje državnih poselov.

„davok“

To se imenuje davki. Države se trudijo pokriti stroške javnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje, varnost in podobno, in jih zagotoviti državljanom s pomočjo davkov, ki se pravično razdelijo med državljane. Kot je razvidno iz zgornjega, se zekat in davki v nekaterih vidikih podobata, vendar se zaradi raznih namenov porabe stroški ne pokrivajo.

„Plačujem davke, zato mi ni treba plačevati zakata.“

ne more tako reči. Plačevanje davkov ga ne oprosti obveznosti plačevanja zekata. Plačevanje davkov je državljanska dolžnost.



Osebe, ki ne plačujejo davkov ali podajajo napačne podatke v davčni deklaraciji, da bi izbrisale davke, so odgovorne pred zakonom, kot tudi pred Bogom.

Kot je grešno delati tisto, kar je v naši religiji prepovedano, je grešno tudi privoliti v to, da se takšne stvari delajo, in pomagati pri tem. Zato, če ima nekdo alternativne možnosti za zaslužek na halal način, ni dovoljeno, da zaslučuje denar s čim, kar je v religiji prepovedano.

Kratko povedano, izogibanje plačilu davkov s strani muslimana ali privoljenje v izogibanje plačilu davkov s strani muslimana ni s verskega vidika dopustno.

Drugimi besedami, nezakonito delati in s izogibanjem davkov škoditi državi pomeni kršitev pravic ne samo ene osebe, ampak celotne družbe. Neupoštevanje ali kršitev zakonov, ki jih je država uveljavila v gospodarstvu, izogibanje davkom ali neplačevanje davkov je kršitev pravic in v religiji ni dovoljeno. Zato je dovoljeno prijavljati osebe, ki izogibajo davkom.

S pozdravi in blagoslovi…

Islam v vprašanjih in odgovore