– Leta 2015 sem posodil 6.000 TL gotovine svojemu prijatelju. Ta prijatelj pa mi ni vrnil dolg v dogovorjenem roku, in postalo je jasno, da ga ne bo vrnil. Zato sem podal dolžniško listino v izvršilni postopek. Po 6 letih me je ta prijatelj prosil, da mu dovolim odplačilo dolga in da ukinem izvršilni postopek.
– Dodal je, da me je oškodoval in da želi poravnati dolg s plačilom v tujih valutah ali zlatu. Obema smo se s tem strinjali.
– Po tem je moj odvetnik ustavil izvršilni postopek. V izvršilnem postopku se je nabralo 2.500 TL obresti (tj. 6.000 + 2.500 = 8.500 TL). Kot smo se dogovorili, smo se sestali pri mojem odvetniku. Dolg smo ocenili po tečaju valut in zlata na dan dana. Znesek, ki ga bom dobil po današnjem tečaju, je 18.000 TL v valutah in 24.000 TL v zlatu. Ko je to slišal, je dolžnik odstopil od svoje besede in dejal, da mi bo plačal 8.500 TL izvršilnih obresti.
– V takem primeru, ali lahko dobim celotni znesek, ki mi je bil izplačan na podlagi izvršilnega spisa, torej glavno dolžo plus obresti?
– Ali naj prej prej izplačam samo glavnico v višini 6.000 TL, ali naj razdelim tudi 2.500 TL obresti?
Spoštovani brat,
Karz-ı hasen,
Gre za posojilo, ki se da za Allahovo blagor in za katerega rok povračila ni obvezujoč.
Dolžnik je dolžan plačati, ko ga terjalec pozove k plačilu.
Ali ne bi neobveznost roka izplačila povzročila težav dolžniku?
Lahko, vendar je prednostno, da dolžnik odpravi svoje težave tako, da dolžniku vrati denar/zahtevo, kar je pravična rešitev. Težave dolžnika pa v pravem smislu muslimanska skupnost vedno odpravi z široko razširjenim dobrodelnim delom, kariz-i hasenom, fundacijami za denar in podobnimi, tako da tam, kjer je obilje, ne manjka drugemu, in ne sme mankati.
V sistemu papirnatega denarja je inflacija neizbežna.
Zato, ko se kupna moč denarja zmanjša, je nadoknaditev tega zneska s strani dolžnika, torej plačilo inflacijske razlike, ne obresti, ampak popolno poravnava dolga v smislu kupne moči. Če oseba, ki je posodila 1000 lir, to plača čez leto, in če je inflacija znašala deset odstotkov, bo morala plačati 1100 lir, če pa plača 1000 lir, ostane dolžna sto lir. Tako je zato, ker papirni denar danes ni vezan na dragoceno kovino, kot je zlato, ampak je njegova vrednost povezana z blasi in storitvami, ki jih lahko kupi.
Kar se tiče situacije v vprašanju:
Če je pri posojilu dosežena vzajemna privolitev, da se plačilo vrši v določeni tuje valuti ali zlatu, ki ustreza tedanji vrednosti turške lire (TL), plačilo se bo izvedlo v skladu s tem.
Če takšna pogodba/pogoj ne obstaja.
zahtevati pri plačilu inflacijsko korekcijo, ki je izračunana na podlagi vrednosti ene same komoditete, ki je močno pridobila ali izgubila na vrednosti, namesto inflacijske korekcije, ki je izračunana na podlagi povprečne vrednosti številnih blag.
To ni pravično in nezasluženo.
Pravilno je, da se plačilo izvede glede na inflacijsko razliko, ki jo objavijo zanesljive institucije, in da se iz religijskih razlogov ponudi še dodatna popust.
Če se stranke sporijo glede plačila in se spor prenese na sekularno sodišče namesto na islamsko arbitražno komisijo, bo sodišče zagotovo sodilo tudi o plačilu zamudnih obresti. Upravičeni stranki lahko za sebe zadrži le toliko obresti, kolikor znaša inflacijska razlika, več kot to pa ne.
najprej to vrne dolžniku, če pa to ni mogoče, pa to da revnima.
Za več informacij kliknite:
– Ali lahko vložim svoj denar na obresti po stopnji CPI (Consumer Price Index)?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
