Mlada, lepa vdova ima otroka z smrtno boleznijo. Za preživetje mora otrok čim prej podvržeti zelo dragi operaciji v tujini. Žena je pa revna in nima denarja. Njen šef na delu ji ponudi denar v zameno za spolni odnos. V tem primeru, ali bi se žena morala dati šefu, ali pa pustiti otroka umreti? Je v redu, da se da šefu, da bi rešila življenje svojega otroka?
Spoštovani brat,
Takšna zveza je absolutno nedopustna. To, kar se dogaja (dogodilo se bo), je blud, ki spada med najhujše grehe.
Razmislimo o drugi strani problema: izbira med tem, da se kratko časovno obdobje na svetu preživi z otrokom, in večnostno ločeno obstajanje v peklu, kjer se trpi peklske mučitve. To pomeni, da se tako on sam kot njegov šef pošljejo v peklsko zaprtje na tisoče let.
Če otrok umre, bo šel v raj.
Ker se je mati bali greha, se upa, da bo privabila Božje odpuščanje, in da bo šla v raj, kjer bo imela srečno skupnost v večnem življenju, v nasprotju s kratkim ločenim življenjem na svetu.
Tisti, ki smrt obravnavajo kot nebitje in ne verujejo v onstranjski svet.
Njihovi pogledi na to vprašanje se morajo razlikovati od pogleda tistih, ki verujejo v onstranjski svet in smrt ne vidijo kot nihče, ampak kot vrata v raj.
Poglejmo si to vprašanje še iz otroškega zornega kota, kot bi ga postavili otroku.
„Ali raje umreš, ali pa da se tvoja mama nezakonito zbliža z drugim moškim?“
Tako. Ne smemo misliti, da je samo matka ta, ki se žrtuje. Nobeden zavesten musliman ne bi mogel sprejeti, da bi njegova mati imela spolne odnose z drugim, da bi preživela.
Dogodka ne smemo gledati le skozi prizmu materinske nežnosti. Tako kot mater, tudi Bog je tisti, ki ji daje to nežnost. In materinska nežnost se ne da primerjati z Božjo nežnostjo. Če Bog vzame svojega posojenca k sebi, zakaj bi se matka potem prepustila bludu? Nima nobenega opravičljivega razloga.
Kot smo že omenili, le tisti, ki življenje obravanju le kot to, kar se dogaja v tem svetu, se lahko poskušajo opravičiti materi.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
