– Imam dve verska vprašanja glede borze:
1) Na ameriških borzah se kot delnice kupujejo in prodajajo pogodbe, ki se imenujejo terminske pogodbe (futures). Obstajajo terminske pogodbe za vse vrste blaga: zlato, nafta, srebro itd. Mojih vprašanje pa se nanaša na terminske pogodbe na borzne indekse, natančneje na terminske pogodbe na indeks S&P 500. Indeks S&P 500 zajema 500 največjih ameriških podjetij.
– Ali imajo spodaj opisane situacije, s stališča islamske religije, kakršnokoli pomanjkljivosti? Če jih imajo, ali gre v tem primeru za greh ali za blafanje?
a) Če ta indeks vsebuje organizacijo ali fundacijo, ki je bila ustanovljena kot podjetje in je povezana s krščanstvom ali drugimi religijami, in če so to podjetja, katerih osnovna dejavnost je služiti krščanstvu ali drugim religijam, tj. graditi cerkve ali druge objekte, izdajati in prodajati knjige v skladu z njihovimi religijskimi prepričanji, in če se ta podjetja nahajajo v tem borznem indeksu, in če jaz želim izkoristiti te indeksne terminske pogodbe za nakup in prodajo.
b) Če kupujem delnice teh religijskih podjetij, ki pripadajo krščanstvu ali drugi religiji, torej da bi imel koristi ločeno od indeksa.
c) Če bi se namesto podjetij, ki zastopajo druge religije, v indeksu, ki sem ga opisal zgoraj, nahajala ateistična organizacija ali fundacija, ki je bila ustanovljena kot podjetje za svojo filozofijo (takšna podjetja sem do zdaj še nisem srečal, ampak recimo, da obstajajo), bi se potem lahko koristil s kupovanjem in prodajanjem terminskih pogodb za ta indeks?
d) Izkoristiti cenovne grafike teh podjetij za napovedovanje gibanja na borzi.
2) Vsako leto, predvsem v decembru, se na ameriškem borznem trgu pojavi fenomen „Santa Rally“ (Božični rally), kar pomeni, da podjetja v času božičnih in novogodnih praznikov prodajo veliko blaga, kar povzroči rast cen delnic. Če v tem mesecu kupim delnice ameriških in zahodnih podjetij, ki so v islamu sprejemljive, ali je to dovoljeno? Če ni, ali je to greh ali bluźnjenje?
Spoštovani brat,
Ko nekdo v islamu naredi nekaj, kar ni dovoljeno,
če ve, da to ni dopustno, in v to verjame, ampak to počne, ker podleže svoji pohlepi in sebičnim interesom.
ne bo ateist,
postane grešnik.
Po islamu
denarja in zlata, ki se šteje za denar
Njihova prodaja in nakup na kredit nista dovoljena. Lahko se menjajo le med seboj.
Lahko se izmenjujejo v zameno za gotovino.
Lahko se tudi, na primer, obljubi, da se čez šest mesecev kupi ali proda določena količina dolarjev po določenem tečaju, pri čemer je obvezana le ena stranka. Pogodba o kupoprodaji pa se sklene v trenutku obljube.
V indeksi
haram, nezakoniti interesi sovražnikov islama, obrestne in druge haram transakcije ter dokumenti
če obstajajo, vpisati v te indekse
To ni dopustno.
Dovoljeno je kupovati in prodajati dovoljene stvari, kot so blago in delnice, ki se štejejo za blago, za gotovino ali na kredit.
Dovoljeno je tudi nakup in prodaja številnih blag v zameno za druga blaga, bodisi za gotovino ali na kredit (izjema so blaga, ki prinašajo obresti).
Dovoljeno je tudi počakati, da se cena blaga ali delnice zniža, in ga nato kupiti.
Po tej kratki uvodni besedi, zdaj pa k podrobnostim:
Trgovanje na borzi vsebuje tako haram (zakázané) kot halal (dovoljeno). Zato je treba, če se nameravamo ukvarjati s trgovanjem, zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za dovoljenost. Ti pogoji so:
1.
Dobro mora obstajati, cena mora biti določena in pogodba mora biti za gotovino ali za prodajo s fiksnim rokom plačila.
2.
Akdin ne sme vsebovati obrestnih vrednosti.
3.
Pogodba ne sme biti v obliki vzajemnega posojila, ki ne vključuje predaje in prevzema.
4.
Vrednost podjetja, s katerim se transakcija izvaja, mora biti v obliki blaga ali dela, ne pa gotovine.
Odlučbe Islamske akademije za islamsko pravo glede nekaterih borznih transakcij, ki so halal (do dovoljene) ali haram (nedovoljene), so naslednje:
1.
V islamskem pravu ni mogoče dati splošne ocene o trženju vrednostnih papirjev. Vsako posamezno poslovanje je treba oceniti posebej.
2.
Plačila vnaprej za blago, ki je v lasti prodajalca in je na voljo ob sklenitvi pogodbe, so dovoljena, če je prevzem blaga ob sklenitvi pogodbe potreben, pod pogojem, da blago ni haram (zakonsko prepovedano). Če blago ni v lasti prodajalca, mora izpolniti pogoje za plačilo vnaprej (selem). Poleg tega kupec ne sme prodati blaga, ne da bi ga prevzel.
3.
Zahtevni pogoji za sklenitev kupoprodajnih pogodb za delnice podjetij in institucij, katerih poslovanje ni haram (religijsko prepovedano), so dopuščeni, če so omenjene delnice v lasti prodajalca.
4.
Vsi tipi obrotnih in kreditnih pogodb, ki se sklenijo z obrestnimi obveznicami, so nedopustni. To je zato, ker te transakcije vključujejo obresti.
5.
Vsi tipi bodočih pogodb, ki se nanašajo na blago in deleže, ki niso v lasti prodajalca, so nedopustni. To je zato, ker prodajalec, ki blago kupi kasneje in ga kupcu dostavi v kasnejšem, dogovorjenem terminu, sklepa pogodbo o „prodaji blaga, ki ga nima v lasti“. Ta tip pogodbe je nedopusten zaradi hadisa, ki pravi: „Ne prodajaj blaga, ki ga nimaš pri sebi!“
6.
Terminska pogodba na borzi/finančnem trgu se razlikuje od pogodbe „selem“, ki je dovoljena v islamskem pravu, v dveh vidikih:
Prva razlika: Pri terminskih transakcijah na borzi denar ni treba izročiti ob sklenitvi pogodbe, ampak se izroči v predhodno določenem času. Pri salam-pogodbi pa je denar treba izročiti ob sklenitvi pogodbe.
Druga razlika: Na borzi se blago, ki je še v posesti prvotnega prodajalca in še ni v posesti prvotnega kupca, prodaja večkrat. To pa v resnici pomeni le prevzem in plačilo med tistimi, ki niso dejanski kupci in prodajalci, s ciljem zaslužka in dobička. To je enako kot igranje hazarderskih iger. Vendar v selemovem poslu ni dovoljeno prodajati blago, ne da bi ga prej prevzeli.
Kar se tiče ravnanja z ne-muslimi, je takšno ravnanje načeloma dovoljeno. Pomembno je, da ne privede do njihovega jačanja in da samo po sebi ne povzroči greha. (glej İhtiyar, 4/122; Haşiyetu İbn Abidin, 4/268)
Kratko povedano:
Trgovanje na borzi vsebuje tako haram (zakonsko nezakonno) kot halal (zakonsko dovoljeno). Zato je treba biti zelo previden in upoštevati vse pogoje za zakonitost.
Pogoji so naslednji:
1.
Dobro mora obstajati, cena mora biti določena in pogodba mora biti za gotovinsko plačilo ali za plačilo v določenem roku.
2.
Akdin ne sme vsebovati obrestnih vrednosti.
3.
Pogodba ne sme biti v obliki vzajemnega posojila, ki ne vključuje predaje in prevzema.
4.
V podjetju, s katerim se transakcija izvaja, mora biti predmet transakcije blago ali delo, ne pa denar in likvidnost. To je zato, ker je za gotovino potreben fizični prenos in prevzem.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
