– Ali je odgovorna oseba, ki ni izpolnila svoje teološke dolžnosti in ni povedala nekaterim potrebnim ljudem nekaterih dejstev?
Spoštovani brat,
Bog je nosilec absolutne pravičnosti.
Odgovornost vsakega človeka je odvisna od okolja, v katerem živi. Seveda, odgovornost nekoga, ki je odraščal v okolju, kjer se spoštuje islam, ni ista kot odgovornost nekoga, ki je odraščal v okolju, kjer so moralne vrednote izginile.
Pri preučevanju vprašanj, ki se nanašajo na usodo in pravico, se ne sme spregledati te resnice. Vsak človek se v tem svetu sooča z različnimi življenskimi razmerami, posameznimi problemi v družini in rodbinskem krogu, s sredstvi za preživetje…
(preživetje)
ima svoj poseben svet, ki se odlikuje po raznih problemih, s katerimi se sooča, in predvsem po specifični družbeni strukturi države, v kateri se nahaja.
Rezultati tega božanskega razporeda, čigar modrosti ne poznamo v celoti, a v katerega pravičnost ne dvomimo, bodo razkriti v ahiretu, na dan pravega pravičnega sodišča, kot je zapisano v Suri Zilzal.
„račun za vsako, še tako majhno, dobroto in vsako, še tako majhno, zlo“
tam bo vidno.
Mnoga stanja, ki se v tem svetu zdijo koristna, bodo tam, s težino odgovornosti, postala za služenega velika bremena, medtem ko bodo številni dogodki, ki se zdijo kot truda in napora, tam – pod pogojem, da se imajo strpljivo – postali sredstvo za odpuščanje grehov.
Verujoči ljudje morajo izpolniti svojo dolžnost širitelja vere, tako da nihče ne sme ostati neobveščen. To pačitev širiteljev vere iz odgovornosti. Kot namreč v drugem ajetu pravi Veličanstveni Allah, ko govori o nekaterih ljudeh, ki so smatrali za brezvežno vztrajno širjenje vere prerok Musa (a.s.) in njegovih sledilcev:
„Skupina izmed njih,
„Zakaj še naprej oznanjujete sporočilo ljudstvu, ki ga bo Bog uničil ali mu zadal hude kazni?“
„Rekli so: ‚Zato, da bi se opravičili pred vašim Gospodom, in v upanju, da bi se spametovali in bili rešeni.'“
(Al-A’raf, 7/164).
To služi kot dokaz, da uradnik, ki je izdal obvestilo, ni zanemaril svoje dolžnosti, in da je oseba, ki je prejela obvestilo,
„To sem nevedel.“
preprečuje, da bi se skliceval na takšno opravičilo
(ez-Zemahšerî, el-Keššâf, Kairo (ty), IV, 34).
Poznati teolog Elmalılı, najvišje časti, je pri razlagi tega aleta dejal:
„Izpolniti dolžnost tebliha je za vsakega človeka do zadnjega dihaja neka obveza. Vendar pa ni dopustno v svetu podlehniti obupu v kakršni koli zadevi. Tudi če so grešniki, je željeti in upati na pokori in pobožnost ljudi prav tako dolžnost. Stanje človeštva se neprestano spreminja in tajna usode ni znana, dokler se ne razkrije. Kdo ve, morda bodo ti ljudje, ki do danes niso poslušali, jutri poslušali in začeli paziti, a če ne bodo pazili povsem, morda bodo pazili vsaj malo, in tako se jim kazen olajša. V vsakem primeru je teblig in opominanje boljše kot opustitev tebliha. V popolnem opustitju tebliha pa ni nobene upa. Zlo, ki ne srečuje nobene upornosti, se širi še hitreje. Čeprav ni mogoče povsem izbrisati zla, ne smemo pozabiti na poskusi zmanjšati njegovo širjenje.“
(Elmalılı Hamdi Yazır, Jezik Kurana, verejnog Boga, Istanbul 1971, IV, 2313).
Ko je prerok (s.a.v.s.) v Poslovilni pridigi oznanil temelne principe islama, je pogosto spraševal prisotne:
„Sem opravil svojo teološko dolžnost?“
je vprašal. Ko je od njih dobil potrdilen odgovor,
„Bog, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sveti, sv
in s tem izrazil veselje, ki ga je doživel pri opravljanju te svete naloge.
(Ahmed Zeki Safve, Zbirka arabskih govora, Egipt 1962, 1, 157).
Najpomembnejša naloga preroka (s.a.v.s.) in tistih, ki hodijo po njegovi poti, je širjenje resnice. Vsak musliman je dolžan to storiti. Izpolnitev te dolžnosti je za vernike obvezna.
Islam ni religija trenja, prepiranja, razkolov in razdrobljenosti. V njegovi duši in bistvu leži globoki pomen biti Božji služenik in visoki smislu bratstva. V religiji ni prostora za neumnost služenja služeniku. Metoda današnjega širjenja vere mora biti razvita v skladu s tem.
V islamu je šírenje vere dolžnost vseh vernikov, ne le določene skupine. V islamu ne obstaja razvrstitev po slojih. Vsak posameznik je dolžan širiti vero, v skladu s svojo ravenjo znanja in kulture, tako, da drugim predvaja islam s svojim življenjem in jih poučuje, ne da bi jim škodoval.
To, na kar Bog, Najviši, v Koranu posebej naglašuje
„povabilo“
in
„Narekovanje dobrega in odvraćanje od zla“
so tudi teme, ki so tesno povezane z oznanilstvom in so z njim neizogibno povezanih.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
