Ali je razlika v ceni zaradi roka plačila obresti; ali je dovoljeno nakupovati/prodajati v obrokih z razliko v ceni zaradi roka plačila?

Ali je dovoljeno kupovati in prodajati z odloženim plačilom?

Spoštovani brat,

V islamskem pravu se splošno ne uvaja omejitev dobička,

To, da se to prepusti trgu in vesti in vesti posameznih ljudi, pomeni za trgovce velika odgovornost. V vsakem poslu se ne sme kupovati in prodajati po previsokih cenah s lažnimi, varljivimi in zavajajočimi metodami.

Medtem ko se pri nakupu upoštevajo pravice lastnika blaga, torej prodajalca, in se uvajajo obvezna merila, ki mu omogočajo nadaljevanje poslovne dejavnosti, se hkrati upošteva tudi položaj kupca, in se ne odobrava, da bi bil zaveden zaradi svoje nevednosti in nepoznavanja natančne narave kupljenega blaga.

Tu je prikazana tudi možnost, ki trgancu omogoča ohranitev kapitala in nadaljevanje zdravega poslovanja, in sicer možnost prodaje na kredit, pri čemer se kot razlika od prodaje za gotovino določi časovna razlika.

V Kur’anu svatemu je zapisano:

„…Bog je trgovec dovolil, a lihvarstvo je prepovedal…“

(Al-Baqara, 2/275)

Ta ajet dovoljuje nakup in prodajo, ne glede na to, ali gre za nakup na kredit ali za gotovino, in prikazuje temelje dovoljenega nakupa in prodaje. Vendarle je Prorok (s.a.v.s.) v enem od hadisov izjavil, da v enem nakupu ne sme biti dva nakupa. Učenjci, ki so razlagali ta hadis, so se v interpretacijah razšli. Nekateri islamski učenjci, se sklicujoč na ta hadis, trdijo, da razlika v ceni zaradi roka plačila ni dovoljena, medtem ko drugi učenjci trdijo, da razlika v ceni zaradi roka plačila ni riba (procent), in zato ne spada v prepoved tega hadisa.

Imam Tirmizi v svojem razlaganju hadisa navaja naslednja mnenja:

«Po mnenju nekaterih učenjakov, je v enem nakupu dva nakupa,

‚To obleko prodajam za deset dirhemov gotovih, za dvajst dirhemov pa na kredit.‘

»To pomeni, da se pogodba ne sme dokončno skleniti in razdružiti na podlagi ene od dveh prodaj.« (Tirmizi, Buyu, 18)

Po mnenju večine učenjakov, navedeni hadis izražaja, da v pogodbi ni dovoljeno vključiti pogoj, in da pogodba ni veljavna, če ni določena cena, torej vrednost blaga. Na primer, Ahmedu, ki je dolžan Ali…

„Če mi prodaš avto za tristo tisoč lir, ti pa prodam svoj dom za dva milijona.“

je izraz, ki se omenja v hadisih,

«dve veri v eni veri»

to je dovoljeno; to ni dovoljeno. Toda če sta sklenjeni ločeni pogodbi in obe pogodbi nista povezani s takšno pogojno klauzuolo, potem ni nič narobe.

V skladu s Hadis-i Šerifom, je druga prepovedana oblika verskega prepričanja:

gre za nejasnost glede protučinjenja.

Na primer,

«Ta blago sem probal za 1000 v gotovini, za 2000 pa na obroke.»

To ni dovoljeno, ker je ta pogodba nejasna. Ni bilo doseženo soglasje glede ene od teh dveh možnosti. Če se obe strani dogovorita o eni od teh dveh možnosti, je pogodba dovoljena in nima nič skupnega z obrestnimi odstotki.

V slavnem delu Imama Serahsija, al-Mabsut, je navedeno, da so pogodbe, v katerih je predmet sporov razlika v ceni zaradi roka plačila, dovoljene, pod pogojem, da se stranke dogovorijo o enotni ceni, bodisi za plačilo vnaprej ali v obrokih, in se nato razidejo.

«Če kupec in prodajalec skleneta pogodbo o nakupu, a prodajalec reče, da je cena za plačilo v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za blago drugačna, če se plača v zamenu za

To vključuje tudi prakso, ki je danes na trgu zelo razširena. Na primer, ko se stranki vnaprej pove, kakšna bo cena za gotovinsko ali kreditno plačilo,

«Za gotovino toliko, na kredit toliko»

Rekne se, da se izbere ena od ponujenih možnosti, in od kupca se zahteva, da izbere eno od teh možnosti, ki mu ustreza, in na tej podlagi se sklene pogodba. Pomembno je, da se doseže soglasje glede ene od navedenih cen in da se pogodba sklene na podlagi te cene.

V tem primeru, če ima kdo kakšen predmet, ki bi ga rad prodal,

«Cena za gotovino je toliko, cena na kredit pa toliko.»

če se omenita tako gotovinska kot kreditna cena, in se kasneje dogovorita o ceni, je ta pogodba dovoljena. Nič verskega, kar bi to ovrglo.

Pomembno je, da se pri tem upošteva, da mora biti pogodba sklenjena na podlagi natančnega dogovora o eni od določenih ceni, bodisi za plačilo vnaprej ali za plačilo v obrokih.

Vendar, na primer

„Če plačaš do tega datuma, je cena taka, če plačaš do tega datuma, ki je kasneje, je cena drugačna.“

Treba je vedeti, da prodaje, ki se sklenijo s takšnim rokom plačila, niso veljavne. Ker se v teh pogodbah kupec in prodajalec ne dogovorita o enotni ceni. V hadisih omenjene obresti se v takšnih pogodbah jasno kažejo.

Pri nakupu blaga na kredit pri nekaterih uradnih ustanovah se zaračunava tudi zamak.

Ta razlika v roku plačila se uradno imenuje kot obresti, vendar pa ne spada v kategorijo obresti.

To pomeni, da je odločitev prepuščena stranki. Pri plačilu vnaprej se ne zaračunava nobena dodatna pristojbina, medtem ko se pri nakupu na kredit zaračuna določena nadoplatka. Ker ta nadoplatka spada v kategorijo zamudnih obresti pri nakupu na kredit, je takšno ravnanje dovoljeno.

Vendar je treba omeniti, da

Odgovori islamskih pravnikov, ki dovoljujejo zaračunavanje razlike v ceni zaradi odroka plačila, ne predstavljajo priporočila za zaračunavanje te razlike. Gre namreč za odlok, ki izhaja iz nujnosti tržnega življenja. Bolj natančno povedano, gre za dovoljenje. To pomeni, da muslimanski trgovec lahko zaračuna razliko v ceni pri prodaji na obroke. Toda prodaja brez zaračunavanja razlike v ceni strankam z omejenimi možnostmi je nedvomno hvaležna.

V zadnjem času pogosto izvajana praksa, ko se izdelek najprej kupi v celoti in se nato v banci uredijo obroki ter se plača razlika, je nezakonita, saj predstavlja obresti. To je zato, ker se ne gre o neposredni prodaji blaga, ampak o transakciji, ki se izvaja na podlagi posojila, ki ga je dala banka. Razlika, ki se zaračuna za denar, se šteje za obresti in zato ni dovoljena.

S pozdravi in blagoslovi…

Islam v vprašanjih in odprvancih