1. Nekajkrat sem prisegel in enkrat sem kršil prisego. Po kršenju prisage sem revni deklici dal oblačila in predmete, ki bi jih zlahka zadostili 10 osebam.
2. Ali je ta odkupna žrtev, ki je bila ponujena, zadostna?
3. Ko sem podaril obleke, nisem mislil na izkupilno dar za prisego. To nisem imel v mislih. Ali podarjene obleke veljajo kot izkupilno dar za prisego?
4. Nisem kršil ostalih priseg, vendar sem se odločil, da nisem storil prav. Ali se lahko izkupim, če priseg nisem kršil?
Spoštovani brat,
Zaklepanje na to, da se bo storila ali ne storila dovoljena stvar, je sicer dovoljeno, vendar ni prav, če se to postavi v navado. Kot namreč pravi Allah,
„Ne podleži nikar ponižnemu človeku, ki se neprestano zaklinja.“
(Pero, 68/10)
in s tem je obsodil tiste, ki brez razloga prisegajo. V Kur’anu se o izpolnjevanju danih obljub pravi:
„Stražite svoje prisage.“
(Al-Maida, 5/89),
„Izpolnite obljube, ki ste jih dali Bogu, in ne kršite priseg, ki ste jih Bogu dali kot zagotovilo! Bog zagotovo ve, kar delate.“
(Nahl, 16/91)
Zato je za muslimana pravilno, da se čim bolj izogiba prisegam.
Oseba, ki krši prisego, mora plačati prisego kot odškodnino.
Kupčnina za kršitev prisage
En fitr za vsakega od desetih siromakov.
(Fitr sadaka) je dar za uboge, katerega vrednost je enaka vrednosti hrane za enega človeka za en dan, ali pa je to darovanje te vrednosti desetim ubogim na deset različnih dni, ali pa je to hranjenje ali oblačilo desetih ubogih dvakrat na dan. Tisti, ki si to ne morejo privoščiti, pa naj…
tri dni nepretrganega posta
Morajo to storiti. Ta kefaara (odkupnina) je omenjena v Kur’anu.
(Al-Maida, 5/89)
Če je prisega dana pod pogojem, da se opusti obveznost ali se storiti grešničin, je treba to prisego preklicati in izplačati odškodnino.
Ker se s takim obljubom greši, če se ga izpolni.
1.
Pomembnost obveznosti za kršitev prisage temelji na kršenju obljube dane v Allahovo ime. Oseba, ki v Allahovo ime da obljubo ali izjavi, da ne bo storila določene dejavnosti, mora v primeru kršitve te obljube izplačati kazen. Ta kazen pogosto služi kot odvračalni faktor in preprečuje, da bi oseba nevedoma prisegala v Allahovo ime.
2.
Kadar nekdo krši prisego, mora kot odškodnino dati hrano (v vrednosti fitr-sadake) ali obleke desetim razlicnim osobam. Dati odškodnino samo eni osebi ni dovolj. Mora biti razdeljena desetim razlicnim osobam.
3.
Oblačila, ki so bila podana revnemu brez namena izpolniti zakletbo, ne veljajo kot nadoknaditev za zakletbo.
Zato je za muslimana neprihvatljivo, da bi kršil svojo prisego, saj prisega pomeni, da je Bog priča njegovemu obljubilu, in zato mora nujno držati svojo besedo.
Zaklepat se, da ne boš storil česa, kar je obveznost ali je zaželano, ali da boš storil česa, kar je nezakonito in grešno, ni ravnanje, ki bi ustrezalo muslimanu.
V Kur’anu svatemu Bog v višini pravi:
„Ne jemljite Boga za zagotovilo za vaše prisage, da ne boste delali dobra, da ne boste sledili bogaboječnosti in da ne boste posredovali med ljudmi. Allah dobro sliši in dobro ve.“
(Al-Baqara, 2/224)
Vendar, če se takšen zaklet najed vseeno zgodi, je treba zakletje kršiti in nato izpolniti zakletno kredo. V zvezi s tem je Prorok (s.a.v.s.) v enem hadisu dejal:
„Če nekdo prisega na neko stvar, potem pa vidi, da je nekaj boljšega, naj prekine svojo prisego in plača odškodnino.“
(Muslim, Eyman, 15-16); (Merginani, el-Hidaye, II, 358)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
