– Sejjid Kutub v svojem komentarju Fi Zilalil-Kur’an (V senci Kur’ana) k 29. ajetu Sure At-Tawbah trdi, da je treba na podlagi tega ajeta vojno razglasiti proti vsem ne-muslimanom, ne glede na to, ali se borijo ali ne. Kot dokaz navaja prav ta ajet. Trdi, da je treba na podlagi tega ajeta vojno razglasiti proti vsem ne-muslimanom, ne glede na to, ali želijo biti v miru z muslimani ali ne. To pomeni, da je na podlagi tega ajeta treba vojno razglasiti proti vsem ne-muslimanom na svetu, ne glede na to, ali so miroljubni ali ne, celo če niso agresivni.
– TO TRDILO JE ZAPREGAJAL NA PODLAGI TE SPECIFIČNE REČENICE, ki pravi:
„Kot je znano, je naš Prorok muslimskim vojakom ukazal, da se med vojskim konfliktom ne smejo dotikati otrok, starih, neoboroženih šibkih in menišk, ki so se skrivali v samostanih. Ker to niso bili vojaki in islam je prepovedoval napade na nevojake, ne glede na njihovo vero. Treba je pa opozoriti, da ti ljudje in skupine niso bili izključeni iz vojne zato, ker dejansko niso napadali muslimanov. Izključeni so bili iz vojne zato, ker jim v bistvu manjkale značilnosti, ki bi jih naredile agresivnimi.“
– Zato je neutemeljeno omejevati to splošno božansko zapoved s trditvijo, da „v tem ajetu mislimo le na tiste, ki so dejansko napadli“.
– Kot pravijo nekateri duševno raztrgani muslimani, ki se trudijo braniti obtožbo o agresiji, usmerjeni proti islamu: „Agresija“ je prisotna že na samem začetku. To je agresija proti neomejeni „božnosti“ Veličastnega Boga.
– Lahko bi to pojasnili; kako bi se na to dalo odgovoriti?
Spoštovani brat,
– Sejjid Kutub, pri razlagi omenjenega ajeta, omenja, da so v nekaterih prejšnjih ajetih omenjeni pripadniki „ljudstva Knjige“
(„S pripadniki religije Knjige se spopadajte na lep način. Pozovite jih, naj se združe v veri v enega Boga“)
kot na primer) nekaterih privilegiraneh zadevah
(Al-Tawbah, 9/29)
s versom
da je bil popolnoma iztrebljen
verjame.
– Dodajmo še, da skoraj vsi teologi navajajo, da je bilo ukazano vojniti proti pripadnikom religij, ki imajo Knjigu (Ehl-i Kitab), dokler ne plačajo džizje ali ne sprejmejo islama.
(glej Taberi, Razi, Kurtubi, Ibn Ašur, razlago omenjenega aleta)
– Vendar pa lahko v zvezi s temo mirno rečemo, da ima Koran poleg univerzalnih in trajnih določb tudi določbe, ki so začasne in odvisne od lokalnih okoliščin.
Univerzalne in trajne temelne principe islama je mogoče najti v naslednjih verskih besedah:
„Borite se na poti Allahovi proti tistim, ki se borijo proti vam. Toda ne napadajte brez pravice. Allah res ne ljubi tistih, ki kršijo meje. Ubijajte jih, kje koli jih najdete. Izgonite jih od tod, od koder so vas izgnali. Fitne…“
(mučenje s ciljem spremeniti nekoga iz vere)
je hujše kot ubiti človeka. Toda, dokler oni ne začnete boje proti vam v bližini svetišča Al-Haram, ne začnite boje proti njim tam. Če pa oni napadnete vas, potem napadnite jih. Takšna je kazen za nezakorne.“
(Al-Baqara, 2/190-191)
V omenjenih ajetih so navedeni univerzalni principi vojne.
V teh ajetih se omenja
„Borite se na poti Allahovi proti tistim, ki se borijo proti vam.“ „A ne napadajte nepravično.“ „Ne borite se z njimi tam, dokler se oni ne bodo borili proti vam v bližini svetišča Mescid-i Haram.“
Izrazi v tem besedilu izražajo univerzalne principe. Ker so tu zapisani principi, ki so dostojni človeškega dostojanstva in veljajo za vselej:
„Vojskejte se proti tistim, ki vas napadajo/ki so se odločili za boj proti vam…“;
„ampak ne napadajte brez razloga in brez pravice…“
„Tudi med vojskim spopadom ne smeš prekoračiti meje in ubijati neprijateljev – ženske, otroke, stare, duhovnike in podobne ljudi, katerih edini namen je živeti po svoji religiji, kot to predpisuje islam.“
– Izrazi v 29. ajetu Sure At-Tawbah pa predstavljajo ukaz za vojno. Po osvojitvi Meke so Bizantinci, ki so bili v Šam in pod njimi krščanski Gassanidi, načrtovali napad na muslimane in pripravili vojsko. Tebukska vojna.
-po objavi tega ajeta-
To se je zgodilo v takem okolju. Torej, spet gre za to, da nasprotna stranka poskuša širiti fitnu in nered.
Kot smo že videli, so prej Judje iz plemen Benî Nadir in Benî Kureyza, ki so prav tako spadali med ljude Knjige, sodelovali s politeisti iz Meke in doživeli zasluženo kazen.
(glej Ibn Ašur, razlago omenjenega aleta)
Poleg tega obstaja v Kur’anu mnoho versov, ki se nanašajo na pripadnike Knjige, in ki so v svoji naravi vključujoči in univerzalni. Nekaj od teh versov se glasi:
„Ne bojujte se z Judi in krščani, razen tistih, ki so nepravedni, in jim recite: Verujemo v knjigo, ki nam je bila dana, in v knjigo, ki je bila dana vam; naš Bog in vaš Bog je eden in isti, in mi smo se Mu pokorili.“
(28/46, Spider)
(O, moj Poslaniče!) Če se oni naklonijo miru, se nakloniš tudi ti in zaupaj Allahu. Res, On vse sliši in vse ve.
(Al-Anfal, 8/61)
– Vendar pa,
„Vsako obdobje ima svoj zakon.“, „Čas je velik tolmač, če pokaže svojo zapis, se mu ne nasprotuje.“
V skladu s takšnimi načeli, položaj, v katerem se islamski svet nahaja že vsaj dve stotletja, mu nalaga, da se, če ni prisiljen, vzdržuje od vsakega materialnega boja.
– Danes je naš cilj širiti lepo sporočilo islama po svetu.
V sporazumu iz Hudajbijje
kot je, je še lažje v mirnem okolju.
Kot je znano,
Hudejbijaška pogodba
V mirnem okolju, ki ga je to zagotovilo, so ljudje v zelo kratkem času spoznali lepoto islama in se v množinah krstili. Zato je v tem stoletju materialni džihad zamenjal duhovni džihad.
– Nekateri pretiravajo s klicanjem na materialni džihad, drugi pa zanemarajo pojem džihada v islamu in s tem implicirajo, da je materialni džihad v današnjem času neveljaven.
Vendar ne bo niti materialnega džihada, niti duhovnega džihada, dokler ne nastane končni sudni dan.
Njegovo vstajenje je v nasprotju z zakoni vesolja. Ker je Bog vesolju postavil zakon boja.
Pravo in nepravda se neprestano borita. Včasih prevladuje prepričevanje, znanost in znanje, kar zmanjšuje moč in korist materialnega džihada za muslimane. Včasih pa prevlada smisel materialnega džihada, ki povzroči situacijo, v kateri besede in diplomacija postanejo nepotrebne.
V današnjem svetu, kjer prevladuje prepričevanje, dokazovanje, znanost in tehnika, je duhovni džihad prevzel vodstvo. Ker ne obstajajo vojaške in politične sile, ki bi bile sposobne izvesti materialni džihad, so muslimani dolžni izvajati duhovni džihad.
Za več informacij kliknite:
– Ali bi mi lahko pojasnili izraz „bojte se jih, dokler ne plačajo džizje“, ki se nahaja v 29. ajetu Sure At-Tawbah?
– Ali 29. ajet Sure At-Tawbah pomeni, da moramo posegati v življenje ne-muslimanov?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
