Smo študenti in smo brez naše vednosti prejeli pomoč od neznane osebe, ker smo molili. Ta oseba zdaj pravi: „Vi ne živite po islamu, kot se spodhaja; ne odpustim vam.“ Pokušali smo ji vrniti denar, a ona ga ne sprejme. Ali smo v tem primeru odgovorni, ali smo pojedli haram?
Spoštovani brat,
Ne more se reči, da se zgrožam nad darovanim blagu. Takšno nadlegovanje ljudi je kršitev človekovih pravic. Tisti, ki tako ravnamo, smo odgovorni.
Prenosijo, da je Omer (r.a.) rekel:
„Daroval sem svojega dobrega konja na poti k Bogu. Po nekem času je njegov lastnik konja zanemaril. Ko sem ugotovil, da ga bo prodal poceni, sem se posvetoval z Božjim prerokom (s.a.v.s.) in ga vprašal, kaj naj storim:“
„Ne kupuj ga, ne zavračaj ga, ki ga je bil sprejel kot dar; saj tisti, ki zavrne dar, je kot pes, ki se vrne in pojede svojo bljuvačino.“
so ukazali.
(Muslim, Hibât, 1)
Osnovno načelo je, da je darovnica brezplačna in nepovratna. Vendar, če je darovnica brezplačna in je darovanec še vedno v posesti darovane stvari, je povrat darovnice možen, celo če je bila darovnica dana neznani osebi. To je pačeno kot mekruh (neželeno). To stališče, ki ga zagovarjajo hanefiti, temelji na mnenju nekaterih Sahabov (spričevalcev): Omerja, Alija, Abdullaha ibn Omerja, Abu Hurejre in Fudaleja ibn Ubajda (r.a.).
Prerok (s.a.v.) je obžaloval obžalovanje daru. Glede na Sahabe, katerih imena so omenjena zgoraj, je metafora v hadisu primerjava ne glede na šeriat, ampak glede na moralnost in etiko. Ker pes ni dolžan spoštovati halal in haram. Tukaj se želi izraziti nepravilnost vedenja (Sahih-i Müslim Tercüme ve Şerhi, A. Davudoğlu, VIII/147,148).
Po drugi strani pa so preneseni tudi nekateri hadisi, ki dovoljujejo odstopanje od daritve. V enem hadisu se pravi:
„Oseba, ki je podarila darilo, ga lahko odpokliče, če ni prejela nobene oblike nadaržbe (plačila).“
(Ibn Māğija, Hibât, 6; es-Serahsī, isto, XII/48).
Okoliščine, ki ovirajo povračilo daru:
a) Sorodstvo po krvi:
Darovi, ki so bili podarjeni osebam, s katerimi bi se v primeru, da bi bila ena izmed njih ženska, sklenilo zakonsko zvezo, ki bi bila v nasprotju z zakonom, se ne morejo več preklicati. V to skupino spadajo predniki, potomci, bratje in sestre, bratanci in sestranice, strici, tete, strici po očetovi strani in tete po materni strani.
b) Poročani,
če eden drugemu podari dar, ga ne more več vrniti.
c) Nadomestilo
V primeru, da je grant izplačan, se ga ne vrača.
d)
Nastanek neizbežnega povečanja (ziyade-i muttasıla) v darovani lastnini. Na primer, če se na podarjenem polju zgradi hiša.
e) blago,
da darovano preide iz rok darovalca. Kot prodaja, daritev, uničenje ali poraba.
f) Smrt ene od strank.
V skladu s temeljnim načelom, če darovanec umre, darovalec ne more povrniti darila, in če darovalec umre, njegovi dediči ne morejo povrniti darovanega blaga.
Po mnenju učenjakov malikitske, šafiitske in hanbelitske šole prava ni dovoljeno preklicati darovanj. Izjema je, da oče lahko prekliče darovanje, ki ga je dal svojemu otroku. Dokaz za to je hadis:
„Osebi ni dovoljeno odstopiti od daritve. Izjema je oče, ki daruje kaj svojemu otroku.“
(Tirmizi, Büyû‘, 62; Ibn Madža, Hibât, 2).
Hanefiti ta hadis razumejo kot odstopanje od daru na podlagi privoljenja, brez sodne odločbe. (el-Kâsânî, age, VI, 128-134; Ibn Kudâme, el-Muğnî, VI, 296; es-Serahsî, age, XII, 54; el-Cezîrî, age, III, 417-419; Šâfiî, el-Ümm, Mısır, 132-1325, VII, 105; Abdulkadir Şener, age, str. 103-105; Mecelle, čl. 866-874).
Za več informacij kliknite:
DONACIJA…
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
