Spoštovani brat,
„Bog (cc) naj nas ne prizadene z nesrečno usodo!“
Izraz, kot mislimo, se uporablja zelo redko in je zelo arhaičen. Najbolje je, da se od tistih, ki ga uporabljajo, naučimo, zakaj in v kakšnem pomenu ga uporabljajo.
Vendar pa je mogoče pojasniti eno ali dve možnosti, kot sledi:
a.
Ta izraz se je morda nanašal na zakonske zveze. S tem se misli:
„Bog naj ne združi usodo -takšne in takšne- z tem hudobnim moškim; naj se z njim ne poroči, Bogu bogovi!“
b.
Druga možnost je, da je ta izraz namenjen izražanju neprijatnih obdobij v življenju na splošno. Na primer, če nekdo v poslu utrpi izgubo, ljudje izražajo svojo žalost v zvezi s tem.
„Bog ne daj, da se komu to zgodi!“ = „Bog ne daj, da bi se komu zgodila taka nesreča!“
bi lahko rekli.
Čeprav to izraz ni posebej prijeten, ne menimo, da je to greh – razen v primeru, ko ga izgovarja oseba z zlim namenom. Ker:
Po islamu
Tako dobro kot zlo sta Božja volja.
Zlo pomeni slabo. Toda to zlo je zlo zato, ker se tiče zasebnega življenja posameznika.
Stvar, ki jo je Bog predurčil, je povezana z tisoči drugimi stvarmi.
Usoda,
Vrne se na posledice vseh teh dogodkov. Zato je zlo, ki ga ustvari usoda, v mnogih pogledih dobro. Če bi se preprečilo nastanek majhnega zla, bi se preprečilo nastanek desetih dobrih dejavnosti, ki bi se zgodile v zvezi z njim.
„Delo, ki ima veliko prednosti, se ne opusti zaradi majhne slabosti.“
V temeljnem smislu obstaja znanstveno pravilo. Na primer, če se ne dežuje -tistega dne-, da nekdo, ki je na cesti, ne bi zmočilo, bi to povzročilo škodo za tisoče ljudi.
Narediti seznam izrekov o usodi je težka naloga.
Kot načelo, vsaka beseda, ki pomeni očitke ali kritike Bogu in Njegovemu odrešenju, v religijskem smislu predstavlja tveganje. Kot je to v svoji znameniti izjavi povedal Bediüzzaman:
„Kdor se upira usodi, si sam razbije glavo, kdo pa kritizira milost, je te milosti deležen ne.“
(glej: Lem’alar, Druga Lem’a)
Da, zaupanje v Alaha, zaupanje v njegovo neskončno pravičnost, modrost in milost, je sestavni del vere. V zvezi s tem,
„Pogosto se zgodi, da so stvari, ki se vam ne zdijo prijetne, za vas blagorodne. Pogosto se zgodi, da so stvari, ki se vam zdijo prijetne, za vas škodljive.“
(Al-Baqara, 2/216)
V temu ajetu je veliko poučnih lekcij, ki jih je treba iz njega izpeljati. Torej, božanski zakon, ki obrača kolo sreče, se ne prilagodi za dobro posameznih oseb.
-tako širok zakon usode-
se ne spremeni.
V zvezi s usodo.
-odstranili so jih iskreni muslimani-
Vprašanje, ki je bilo zastavljeno Bediuzzamanu Hazretu, in odgovor, ki ga je dal, in ki kaže pot dobrega razumevanja nekaterih neprijetnih izrazov, je v povzetku (v bistvu) takšen:
„Vprašanje:
Ali tisti, ki se pritožujejo nad usodo in časi, ne pritožujejo se s tem nad usodbo?
„Odgovor:
Ne! Ker tisti, ki se pritožuje nad poteku sveta, želi povedati: To, da je Bog s svojo neskončno modrostjo opremil ta vesolj, pomeni, da se njegovi mehanizmi ne vrtijo v skladu z mojim okusom in željami. Moje osebne želje ne dobivajo svojega deleža iz vedenja in gibanja vesolja, ki ga je Bog s svojo neskončno modrostjo ustvaril. To pomeni, da ko Bog upravlja to vesolje, vrti mehanizme vesolja do konca sveta – s kompasom modrosti – se srečavam s številnimi stvarmi, ki ne ustrezajo mojim osebnim željam. Moje želje se ne ujemajo z željami božanske modrosti v vseh pogledih…” (Kastamonu, str. 220)
Lep izraz, ki pomaga razumeti to temo, je tudi sledeča Niyazi-i Mısrîjeva pesniška strofa:
„Želja po večnega življenja, želja po uničenja Boga, to je, kar je moja duša hotela.“
Zadostopala me je bolečina, za katero ni zdravila, žal Lokman (mudri zdravnik) nič ne ve.
(Moje srce želi, da bi bil nesmrten, Bog pa želi, da bi umrl.)
Zadet me je tak nepomagalni problem, da ga ne bi mogel rešiti niti sveti Lokman.
Razlog, zakaj smo to napisali, je:
Gre za opozorilo, da ne smemo takoj osumniti nekoga, ki je izrekel besede, ki se na prvi pogled zdijo neprikladne. Tisti, ki namerno obtožujejo Božjo voljo, naj vedo, da ta kritika neposredno cilja na Alaha, in da se tako znajdejo na zelo nevarni poti… Človek s trdno vero…
„Poglejmo, kaj bo Bog storil, kajkoli storil, bo to dobro.“
gleda skozi okna vere, umika prst, s katerim bi protestiral proti poteku svetovnih dogodkov – tam, kjer se ljudske roke ne dotikajo.
„Tako milost kot kazen sta prijetni!“
…doseže raven, na kateri lahko kaj reče…
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
