Spoštovani brat,
V tretjem ajetu Sure An-Nur,
„Moški, ki je zagrešil blud, se bo poročil z žensko, ki je zagrešila blud, ali s pogansko žensko; ženska, ki je zagrešila blud, pa se bo poročila z moškim, ki je zagrešil blud, ali s poganskim moškim.“
je bilo ukazano.
Kaj pa, če se nekdo, ki je po napaki skrenul na to pot, kasneje pokaja in se iskreno obrne k boljšemu?
Razlage tega aleta iz Tafsir Elmalı Merhum lahko povzamemo na naslednji način. Najprej bomo navedli različna mnenja, nato pa v 7. točki določili sklep:
1.
Neki pravijo: „Namen tega ajeta ni pojasniti zakon o zakonu, ampak pojasniti zlo bluda. Tukaj zakon pomeni spolni odnos, zato je haram tudi haram bluda.“ To pa je nesmiselno. Ker v Kur’anu zakon vedno pomeni pogodbo, „zakon“, ni pravilno dajati pomen spolnega odnosa. Poleg tega je pokazano, da ta ajet v tem pomenu ne bi imel nobenega smisla.
2.
Prenosi se od Aše (ra), da je rekla:
„Če moški spolno občuje z žensko, je ne sme vzeti za ženo, saj je to v tem ajetu prepovedano. Ko začne s tem, je že zagrešil.“
V Ebu Hajjánovem tefsiru je zapisano, da so imeli Ibn-i Mesud in Bera b. Azib (r.anhüma), pripadnika prvih muslimanov, podobno mnenje.(1) Vendar pa je bila ta tema vprašana preroku Mohamedu (s.a.v.).
„Začetek je neumnost, konec je zakrament; haram (zakázané) ne změní halal (povolené) v haram.“
(2)
Prenosijo, da je to rekel. Mnenje, ki ga navajajo Abu Bakr as-Siddik, Ibn Umar, Ibn Abbas in Džabir, ter Tavus, Said ibn Musajjib, Džabir ibn Zaid, Ata, Hasan in štirje imami, je, da je to dovoljeno. (3) Vendar, kot je omenjeno v Fakhru Razi-jevem tafsiru, je haram, da se moški, ki je zgrešil, in ženska, ki je zgrešila, poročijo s čednim moškim in čedno žensko, in da se čedni moški in čedna ženska poročijo z moškim, ki je zgrešil, in žensko, ki je zgrešila; to je mnenje Aše (r.a.) in Ibn Masuda, pa tudi Abu Bakra, Omara in Alija (radiyallahu anhum ecmain). (4)
3.
Po Hasenovem mnenju se ta prepoved nanaša na določene moške in ženske, ki so zagrešili blud. Moški, ki je bil kaznovan s kazenskim udarcem, se lahko poroči le z žensko, ki je prav tako zagrešila blud, kot je zapisano v hadisih, kjer se omenja, da je Alija (ra) zavrgel poročilo o takvem zakonu.
4.
Neki pravijo, da je ta zakon bil uveljšen v začetku islama v Meki, nato pa je bil ukinjen. Said b. Müseyyeb v tem obdobju…
„Dajete v zakone tiste med vami, ki so samski.“
(An-Nūr, 24/32)
in v suri An-Nisa
„Poročite se s ženami, ki so vam dovoljene.“
(Nisa, 4/3)
Navedeno je, da so bili ajeti skupaj s svojo splošnostjo abrogirani, in to mnenje je postalo prevladujoče.(5) Mu’tezilski učenec Džubbai je prav tako dejal, da so bili abrogirani s konsenzom (ijma‘). Vendar, kot je razložil Fahr al-Razi v svojem tafsiru, so učenjci-raziskovalci pokazali, da sta obe mnenji šibki.(6) Ker trditev, da je abrogacija izvedena s konsenzom, je v znanosti o metodologiji fikha (usul al-fiqh) dokazano napačna. Poleg tega, v zadevi, v kateri so se opozorili Abu Bakr, Umar in Ali (radijallahu anhum ecmain), ne more obstajati veljavni konsenz. Zato trditev, da so bili abrogirani s konsenzom, ni točna, prav tako kot trditev, da je o abrogaciji dosežen konsenz. Ker je, kot je razloženo, nasprotno dokazano. Res je,
„in naj vas kazen doseže v vaših dneh“
in
„Razumite, kar vam je rečeno“
Naročila so splošna. Toda ni dvoma, da veljajo za tiste, ki nimajo verskih ovir. Zato je mogoče, da je prepoved, kot pri drugih haramih, tudi v tem primeru ena od ovir. (7)
5.
Po navedbah, ki jih prenašajo Abdullah ibn Umar, Ibn Abbas (r.a.), Mudžahid, Said ibn Džubajr in Said ibn Musajeb, je razlog za objavo tega aleta naslednji:
Prostitutke, ki so v času džahilijeta (predislamske dobe) delale v bordelih
(bordeli)
Tam so bili posredniki za prostitucijo.
Ko je prišel islam, je v Medini obstajalo okoli devet bordelov, znanych po slavnih prostitutkah, kot je bila Ummu Mehzûl, z označeni in označenimi vrati. Te prostitutke in bordelirji so bili politeisti. Med njimi so bili nekateri, ki so si pridobili bogastvo. Ker je blud v islamu haram (prepovedan), so nekatere od teh prostitutek ponudile poroko nekaterim novopečenim muslimanom in želele zagotoviti njihovo preživetje, če bi jih ti sprejeli. Ti pa so, zaradi svoje revščine in potrebe, prosili dovoljenje od Proroka (s.a.v.s.), in nato je bila razglašena ta ajet, ki govori o tem, da je ta poroka haram (prepovedana) za muslimane.
Zato so nekateri teološki komentatorji sklepali, da je ta prepoved veljala le za tiste, ki so bili povod za njeno objavo,
„elif lamlar“
To bi pomenilo, da se nanaša na obljubo. Res je, da ko je indikacija popolna, se lahko zakon omeji na razlog objave. Toda tukaj je zakon izrečen v splošni obliki in ne v zvezi s posameznimi osebami, ki so povzročile nezakonitost; nasprotje je pokazano med bludnicami na eni strani in lastnostmi vere na drugi. To pa je indikacija na splošnost, torej na to, da se nanaša na vse. Tako, da se „lam“ razlaga kot obljuba, je še vedno nujno, da se zakon na podlagi analogije splošni. Zato tisti, ki pravijo, da se nanaša na razlog objave, mislijo, da je ta prepoved posebej namenjena prostitutkam v bordelih.
In značilnost teh prostitutk je, da blagodejstvo (zgodovino, kulturo, religijo) jemljejo na laž, kar pomeni, da blagodejstvo ponižujejo, kar je blafemija.
S prevladnostjo islama so bile ukinjene bordele, ta ostatek nevedstva, in dokler se v islamskih deželah niso uveličile kazni, ki jih predpisuje šeriat, in dokler se te kazni niso izvajale, so nekateri trdili, da je to ostalo omejeno na te posameznike, ker je to bilo omejeno na njihove osebe. Vendarle:
6. Kot razlaga večine teoloških komentatorjev,
To prepoved je pretirano, da bi se verni odvrnili od sklepanja zakonitega braka z bludnicami. Namreč, pravijo, da ni dovoljeno, da bi se verni družili s pokvarjenimi, ki so označeni za bludnice, saj to vodi k posnemovanju pokvarjenih, k sumnemu položaju, k govorom o njih in k mnogim drugim nepravilnostim. Že samo bivanje v družbi grešnikov je velika nevarnost, da se greši. Kako pa naj bi se zakonite bračne zveze sklopile z bludnicami, z prostitutkami?
„Dajete v zakone tiste med vami, ki so samski, in tiste, ki so dobri med vašimi sužniškimi in služenkami.“
(Nur, 24/32)
pod njegovim poveljstvom
„salah“ „dobri“
Na to pomenitevanje je opozoril tudi v svojem zapisu.
– Toda, če bi neko vernik – hipotetično – sklenil tak haramni, torej prepovedani zakonski zvez, bi bil ta zakonski zvez še vedno zakonski zvez? Ali bi bil tudi to blud?
7.
Zdaj, da povzamemo in določimo pomen ajeta: Tu so trije deli:
Idolatri, ki bludno verujejo, da je bludno bludno, in oni, ki ne verujejo.
PRVO:
Poroka med katrimurkanskim moškem ali žensko in žensko ali moškem, ki se ukvarja s sodelovanjem s širkom, ni veljavna, je strogo haram (prepovedana) in je sodna bluźnicna.
DRUGA:
Če je moški, ki je zavezan v nezakonit spolni odnos, in ženska, ki je zavezana v nezakonit spolni odnos, iz skupine tistih, ki štejejo nezakonit spolni odnos za dovoljen ali ga jemljejo na laž, kot so na primer lastniki bordelov in ženske, ki jih izkoriščajo kot kapital, kot je to bilo v času objave ajeta,
ker je dovoljitev česar je s teksti (nass) označeno za haram (zakázané) sodište za nezákonné, ali zanemaritev tega, je nezákonné.
Ker so ti ljudje v položaju politeistov, njihov zakon ni zakon, je strogo haram, enak zakonu politeistov. Zato je v ajetu moški in ženska, ki se prepuščata bludem, primerjena moškemu in ženski politeistu.
„To je haram (zakázáno) za verujoče.“
Navedeno je, da je zakonitost zakona med njima nedovoljena. Ta ajet je dokaz, da je zakonitost zakona med tem dvema delom haram (zakázaná).
Tisti, ki se resnično pokori, pa so drugačni.
TRETJA:
Če je bila pri ženski, ki prej nikoli ni bila v zakonu, potrjena nezakonita spolna zveza, vendar to ne služi kot dokaz nezakona, kot je zanikanje ali omalovaževanje, potem je zakonska zveza s takšno žensko za čedne vernike haram (prepovedana), vendar je zakonska zveza veljavna. V zvezi s tem, kaj ta del verseta o haramu zajema, obstaja določena dvoumna interpretacija, kar je povzročilo raznolike pravne interpretacije.
Spomenjeni spor se nanaša na to skupino. Le Aša (r.a.), Ibn Masud in Bara ibn Azib so menili, da se z nobno iz te skupine ne sme skleniti zakonska zveza, in so njeno nezakonitost ocenili na enako raven kot v prejšnjih dveh skupinah.
Kratko povedano: tisti, ki bludnice štejejo za zakonit zakon, bi se morali poročiti le z bludnico.
Verujočemu, ki je zaveo z zakonom prepovedano spolno razmerje, je dovoljeno, da se poroči z nekom, ki tega ni storil, če prizna, da je to greh, in se zaveda svoje napake. Prav tako se iskreno in ponižno opravičilo, Bogu volja, sprejme.
Opombe pod črto:
1) Abu Hajan, VI/430.
2) Alûsi, XVIII/88.
3) Kurtubi, el-Camiu li Ahkami’l-Kur’an, XII/169; Süyuti, ed-Durrul-Mansur, VI/126-130.
4) Fahrü’r Razi, XXIII/151.
5) Alusi, Ruhul Meani, IX/87.
6) Fahrur Razi, XXIII/152.
7) Suyuti, ed durul Mansur, VI/128-130.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
