Imamo Haribo stojan v nakupnih centrih in ker so tam turisti, od tistih, ki plačujejo v turških lirah, jemamo to, kar tehtnica pokaže, kot od tistih, ki plačujejo v evrih ali dolarjih, vendar evre in dolare jemamo po nižjem tečaju kot paritetni, ali je to greh?
Spoštovani brat,
Ko prejmete denar, ga prejmete po tečaju, ki velja v tem trenutku.
V načelu je dovoljeno kupovati in prodajati različne valute in ne obstaja omejitev glede dobička. Vendar pa je treba izogibati se vsemu, kar bi lahko vodilo k zavajanju oseb, ki ne poznajo tržne vrednosti denarja, ki ga prodajajo.
Kot je to potrdil naš Prorok (s.a.v.s.) v zvezi s prodajalcem pri nakupu in prodaji…
„Ne srečujte (prodajalcev, ki so naložili blago na) svoja živila.“
je rekel. (Buhari, Buyu, 72; Nesai, Buyu, 57 Muslim, Nikah 51-56)
Izraz „Telakki’r-Rukbân“, ki se pojavi v hadisu, pomeni, da prebivalci mesta srečajo na obrobju mesta tiste, ki prihajajo iz vasi ali od drugod (iz podeželja), in od njih odkupijo blago, ki so ga proizvedli ali ga želijo prodati, še preden je to blago vstopilo na trg.
V tem primeru gre za zavajanje, ko posrednik ali trgovec, ki dobro pozna trg, ponudi proizvajalcu, ki ne pozna tržne vrednosti blaga, nizko ceno.
To pomeni, da moramo biti previdnejši s tistimi, ki ne poznajo vrednosti svojega imetja ali denarja, in ne smemo zanemariti njihovih pravic. Sicer gremo v kršitev pravic tako človeka kot Boga.
Musliman ne sme nikogar prevariti, lagati ali varisati, ne glede na to, ali je ta oseba musliman ali ne. Kot je nekoč prerok Mohamed rekel trgancu, ki je skrival pomanjkljivosti svojega blaga:
“B
„Tisti, ki nas zavedejo, niso iz naših vrst.“
in jih je tako opozoril. (glej Muslim, Iman 164)
Če bi v našo državo prišel celo državljan države, s katero smo v vojni, bi bili njegovo življenje, imetje, žena in otroci pod našo zaščito; imeli bi nedotakljivost. Če bi se celo vrnil v svojo državo, bi imetje, žena in otroci, ki bi jih pustil v islamski državi, bili še vedno pod zaščito muslimanov, nikoli ne bi smeli biti poškodovani; če bi umrl v svoji državi, bi imetje, ki bi ga pustil v islamski državi, pripadlo njegovim dedičem. (glej Reddu’l-Muhtar, 3/362; Mevahibu’l-Celil, 4/206; Esne’l-Metalib; Nihayetu’l-muhtaç, 10/289; Ravdatu’t-Talibin, 3/108; Keşfu’l-kına, 3/249)
Kratko povedano, musliman mora biti v vsaki situaciji pošten in zanesljiv.
“B
„Tisti, ki nas zavedejo, niso iz naših vrst.“
Moral bi se bati, da bi padel pod grožnjo hadisa.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
