Recimo, da smo se z možem/ženom uradno poročili. Ali je potem obvezno še imamsko poroštvo? Ali bi, če imamskega poroštva ne bi bilo, spolni odnos bil blud? Ali to predpisuje naše veroiskrenje?
Spoštovani brat,
Poroka,
Gre za versko institucijo z določenimi pogoji. Če so ti isti pogoji in načela prisotni pri uradnem zakonu, torej pri zakonu, ki ga sklene uradnik matičnega urada, potem je zakon zakon. Če pa se na pogoji in načela ne upošteva, ali celo ne upoštevajo, se situacija spremeni in zakonu se lahko priredi škoda. To pomeni:
Pri uradnem zakonskem obredu bodoči zakonci jasno izjavijo, da se poročajo. Te izjave pa morajo biti nedvoumni. Ne smejo dopuščati drugačnega tolmačenia.
Še ena pomembna točka je, da morajo biti priče muslimani in da mora biti eden od dveh prič moški.
V civilnem pravu pa je dovolj, da je priča državljan Turčije.
Strani, ki se želijo poročiti, ne smejo biti mlečni bratje ali sestre.
Medtem ko se pri uradnem zakonskem obredu ta stvar ne preverja, pa tudi uradnik ne sprašuje po tem.
Muslimanka se ne sme poročiti z ne-muslimskim moškem. Vendar pa velika večina zakonodaje, ki je v veljavi, ne upošteva tega pravila, in uradnik brez vprašanj sklene poroko.
Če teh ovir ne obstaja, je dovoljena zakonita spolna zveza le s formalnim zakonskim obredom.
V bistvu je srž zakona to, da se stranke v prisotnosti dveh prič spreznajo za zakonca.
Vendar pa je kljub vsemu treba v skladu z islamskimi merili skleniti zakonsko zvezo, torej se ne sme zanemariti sklenitev zakona.
(Mehmed PAKSU, Fatve za družino)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore