– Imam Maturidi pravi, da je v nužnem bivanju (vajib) obstoj (vudžud) enak samemu bivanju (zat), Imam Ešari pa pravi, da je obstoj (vudžud) dodatek k samemu bivanju (zat). Imam Maturidi pravi, da nužnost (vudžub) ni dodatek k samemu bivanju (zat). Imam Ešari pa pravi, da je nužnost (vudžub) stvar relativna.
– Kaj to pomeni?
– Kaj pomenijo pojmi kot „Božja roka“ ali „Božje lice“?
Spoštovani brat,
Odgovor 1:
Vücud,
To je atribut, ki označuje, da Bog ima realnost neodvisno od uma in da si ni mogoče zamisliti njegovega ne-bila.
Kot termin
Vücud,
Izven Božjega uma
da obstaja realnost
in
njeno obstajanje je nujno
(obvezno obstajanje)
to izjavlja. O obstoju Boga
je v skladu z njegovo naravo, torej je to, kar je on.
(bizatihî / lizatihî), obstoj entitet, ki niso On sam, pa je
so izven njih
(bigayrihî / ligayrihî).
V Kur’anu
„obstoječi, obstoj možno“
v pomenu
„stvar“
pripisovanje besede Allahu
(En’âm, 6/19)
Dokazi o prenosu atributov telesa
se šteje za.
Nekatera od imen Alaha, ki se omenjajo v Kur’anu in hadisih.
v vlogi telesa
je povezan, predvsem pa
„pravica“
ime se pojavi.
„Ki ima realno podlago in dejansko obstaja“
V ajetih in hadisih, ki vsebujejo ime Hak, ki pomeni „pravični“, se poudarja atribut Vujud (bistvo), saj se navaja, da je božanska prisotnost Boga znana ljudem.
(Jūnus, 10/32; An-Nūr, 24/25; Al-Buhārī, Tevhid, 24; Muslim, Müsafirin, 199)
Pravica, Pravica, Pravica
hkrati
Bog je samovojni obstoj.
to sporoči.
(Fahreddin er-Razi, Levamiu’l-beyyinat, str. 216)
Poleg tega
Nûr, Zâhir, Bâtın, Evvel, Âhir
tudi imena
telo
je atribut, ki poudarja značilnost.
Nûr
ime
Izjavlja, da je obstoj Boga mogoče ugotoviti s pomočjo razmišljanja.
Nûr
Beseda se uporablja ne le za opis čutnega sveta, ampak tudi za opis intelektualnega znanja. Čeprav oči ne morejo videti Boga, razum zazna njegovo obstojnost. Zato svetloba (nûr) označuje, da božanska obstojnost ima jasen značaj.
[Gazzali, el-Maksadü’l-esnâ (Fazluh), str. 147-148]
Zahír in Bâtin
imena
je v isti situaciji.
Zahir
O obstoju Boga
je jasno znano in se zdi logično na podlagi dejstev in logičnih argumentov
,
Bâtın
če
da je bitje skryto pred čutili, zato ni mogoče pridobiti čutnega znanja o obstoju in naravi bitja
izraža
(Hadid, 57/3; Zeccac, Tefsiru esma, Bejrut 1395/1975, str. 60)
Prvi, zadnji in večno obstoječi.
imena
Iz večne in neskončne perspektive Boga.
da obkrožuje vse obstoječe, da je nadčasen, da nima začetka svojega boga, da si njeno neobstojnost ni mogoče niti zamisliti.
razloži.
(Hadid, 57/3; glej Muslim, Zikr, 61; Bayhaqi, el-Asma wa’s-Sifat, str. 25-27)
Atribut obstojnosti
Različne poglede, ki so se pojavili glede tega, je mogoče povziti na naslednji način:
1. Vujud (bistvo) ni istojako božanska bit, niti ni dodana vrednost ali posebná lastnost, ki bi se dodala bistvu.
Niti samo glede Boga, ampak v vseh bitjih ne obstaja razlika med obstojem in bistvom.
Če bi se bistvo imelo kakšno obstojnost poleg resnice in narave, bi moralo imeti dve obstojnosti: ena bi pripadala resnici in naravi, druga pa bi pripadala obstoju.
Če bi obstoj nekega bitja imel dodatno pomenilno naravo, bi moralo to bitje imeti tudi svoj obstoj. Takšno razmišljanje je napačno, saj vodi v začarani krog (teselsül).
(Ubejdullah es-Semerkandi, el-Akşdetü’r-rükniyye, Istanbul 1429/2008, str. 58)
Ker je Božja bitnost (zât) nužna (vajib), je njeno obstajanje posledica njene bitnosti, kar dokazuje, da je Božja bitnost identična z njeno bitnostjo.
Ker predpostavka, da bi Bogu bila dodana dodatna atribute obstoja, bi pomenila, da On ne bi obstajal sam od sebe, ampak zaradi česa drugega (zaradi vzroka obstoja), in bi bil v položaju mogoče obstoječe bitnosti.
(Al-Ajeddin at-Tusi, str. 222)
Obstoj se od bistva loči le v misli in v aktu sklepanja, in če se to upošteva, se pokaže, da Bog nima obstoja, ločenega od svojega bistva.
(Nasir al-Din al-Tusi, Šerh al-Išarat, Kairo, 1985, III, 34-35)
V bistvu ne obstaja nobena zunanja realiteta za obstoj v misli. Kot koncepti, ki obstajajo le v misli, je namreč protislovno trditi, da imata ma’dûm in mümtenin zunanjo realnost. Kurtubî navaja, da večina kelamistov zagovarja to stališče.
(el-Esnâ, Bingazi, 2001, str. 123-124)
Hanefijski-Maturidijski
Večina učenjakov se zgleduje na to mnenje. Nasprotno večini učenjakov Eš’arije, sta to mnenje sprejela tudi Abu’l-Hasan al-Eš’ari in Ibn Haldun.
(Muhammed es-Semerkandî, es-Sahaifü’l-ilâhiyye, Kuvajt, 1405/1985, str. 298, 302; Fahreddin er-Râzî, Kitâbü’l-Erbain, I, 143; Ibn Haldûn, Lübab, Bejrut 1995, str. 57, 92-93)
2. Vujud, ki je atribut, ki pripada samemu Bogu, je atribut popolnosti, ki izražá prevrednost.
in ni enako Njegovi božanski biti. V nasprotnem bi božanska bit bila lišena omenjene prednosti in savršenosti.
(Muhammed b. Ešref es-Semerkandî, str. 299)
Vojud, ki predstavlja skupno lastnost vseh bitij, je dodatna lastnost, ki se pojavi v bistvu bitja, ki je obvezno obstoječe (vâcibü’l-vujud), kot se pojavi v mogočih bitjih. Namreč, med izrekoma „Črnilo je črnilo“ in „Črnilo obstaja“ ni semantične razlike. To dokazuje, da je vojud lastnost, ki je ločena od bistva in mu je dodana.
(Fahreddin er-Râzî, Mealimü usûli’d-dîn, str. 24)
Če bi obstoj (vujud) ne bil v bistvu obveznega boga, bi bil sklep o njegovi skupnosti v vseh bitjih neveljaven, in s tem bi bil omenjeni pojem glede na Boga le prazna beseda. Ker je bogočlovekova narava sama po sebi vzrok njegovega obstoja, je prva lastnost, ki se mu mora pripisati, obstoj (vujud).
(Gelenbevi, Hаšiye ale’l-Celâl, Istanbul 1317, str. 232)
Vujud,
Če Bog ne bi imel atributov, ki bi se nanašali na njegovo bistvo, bi bilo nemogoče poznati njegovo obstojnost s pomočjo razuma. Ker je nemogoče poznati istino o Bogovem bistvu, lahko razumska znanja le sodijo o njegovem obstoju.
(Cürcânî, Šerhu’l-Mevâkıf, Istanbul 1239, str. 471)
Ob Fahreddinur-Rázíju
Šams al-Din al-Samarkandi, Sajid Šerif al-Jurjani, Bejzvī, Šams al-Din al-Isfahani
Učenjci, kot so [ime učenjca], pripisujejo to razumevanje večini teologov. Vendar iz virov je razvidno, da je to stališče večine učenjcev, ki pripadajo Eš’ari, ter nekaterih učenjcev Mâturidi, kot so Šamseddin es-Samarkandi in Sadrüşşerija.
(Kurtubî, str. 123-124; Beyâzîzâde, İşârât, Kairo 1368/1949, str. 53; Gelenbevî, str. 232)
Učenjci iz zadnjega obdobja so se ukvarjali z atributom obstoja.
Atributi, ki opisujejo Božjo bistvo: samostalni (esencijski), atributi obstoja ali atributi negacije, ali pa atributi, ki so odsotni.
v njem ocenili, vendar vsak na svoj način
Lastnost nujnosti, ki poudarja nujnost Njegovega obstoja
je poudaril.
(Husejn el-Džisr, el-Huṣūn el-Hamīdīja, Kairo 1323, str. 16; Bilmen, Muvazzah İlm-i Kelâm, Istanbul 1972, str. 113; Buti, Kübre’l-yaķīniyyâti’l-kevniyye, Damask 1402, str. 108-109; Abdulkerim Tettan – M. Edib el-Kilani, I, 276-277)
V rezultatu se je atribut obstoja pojavil v zgodovinskem procesu.
nefsijske lastnosti, negativne lastnosti, lastnosti v smislu pomenov, duhovne lastnosti in aktualne lastnosti
Vse te teorije o atributih so bile predmetom raziskav.
Kratko povedano:
Tisti, ki Vujud (Vujud je ime za Boga v sufizmu) jemljejo kot identičnega z Božjo samoto, ga
duhovne značilnosti
, tisti, ki pripisujejo sebi več pomena, kot jim pripada
atributi, ki izražajo pomen
tisti, ki niso dosegli stanja obstoja, ampak sprejemajo stalno stanje v Božji biti
trenutni atributi
in ker poudarja sam sebe
duševne lastnosti
ga je vključil v skupino.
Vendar
da je Bog nujno obstoječe bitje
če se to upošteva, potem drugače
da se tudi vujud (bistvo) nahaja v skupini selbî (negativnih) atributov, podobno kot selbî atributi.
treba je priznať. Ker
Vujud dokazuje, da je samo Bogu lastna nujnost obstoja, in zavrača možnost obstoja, ki je lastna ustvarjenim bitjem.
v skladu s tem
Edino bitje, katerega obstoj je nujni, je Bog, in njegovo neobstojnost je nemogoče zamisliti.
– Kaj pomeni izrek: „Bogovo obstajanje je nujni izraz njegove narave“?
Odgovor 2:
Priloge, kot so „ruka“ in „liče“, so priložnostne priložnosti.
Za več informacij o tem, kaj so pridevki, kliknite tukaj:
– Katere so Božje atribute, ki se nanašajo na znanje?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
