Spoštovani brat,
Pravijo, da so bila ta vprašanja zastavana Šemsu-i Tebriziju.
K Mevlani Dželaleddin-i Rumi je prišla skupina filozofov. Povedali so, da bi radi postavili vprašanja. Mevlana jih je poslal k Šemsu Tebrízi. Filozofi so šli k Šemsu Tebrízi, ki je v mesdžidu učil učence, kako se opravi tejemmüm z opeko. Filozofi so mu povedali, kaj hočejo, in on je to dovolil. Izmed sebe so izbrali vodjo, ki je v imenu vseh postavil vprašanja.
Začel je spraševati:
Semsi Tebrizi je dejal:
On je rekel.
Šems-i Tebrîzî je ukazal.
On je to rekel.
Takoj zatem je filozof, ki je prišel zastaviti vprašanje, šel k sodniku tistega časa in ga obtožil.
In; je rekel.
Šems-i Tebrîzî je ukazal.
Kadi je zahteval pojasnilo. Šems-i Tebrîzî je povedal:
Ta oseba je bila presenečena in je rekla:
Šems-i Tebrîzî;
Spet mi je to rekel; in takrat sem ga želel udariti po glavi z opekom, in to sem tudi storil.
je ukazal.
Ko je odpotoval na hadž in prišel v Medino, je med tistimi, ki so ga srečali, potekal tak pogovor. Seyyid Muhammed Bâkır:
– reče.
– Od takšnega česa se zavetujem k Bogu, gospod. Prosim, sednite. Imam-i Azam reče: »Kot imam spoštovanje do Poslanca Božjega, imam spoštovanje tudi do vas.« Pokazal je Seyyidu Muhamedu Bakiru mesto. Ko sta se oba posadila, je začel Abu Hanifa Hazreti govoriti:
– Postavil bom tri vprašanja.
– Žena je šibkejša od moškega.
– Kolik je delež, ki ga dediči dobi moški, in kolik ženska?
– Moški dedič prejme dva deleža, ženska pa enega.
Abu Hanifa (nekašnja) se ponovno sprašuje:
– Molitev je vrednija od posta.
Abu Hanifa, najsvetejši, zastavi tretje vprašanje:
– Urin je nečist.
Sejjed Muhammed Bakir se je dvignil in objel Ebu Hanifa. Čestital mu je in ga obdaroval.
Obstajal je inteligentni ateist, ki je zanikal Boga. Ker krščanski duhovniki niso mogli odgovoriti temu ateistu, so ga poslali v Basro. Prišel je v Basro in izzval vse.
Hammad (najprej se prepričaj s našimi otroki, če je potrebno, se lahko posvetuješ s učenjaki) reče in pred njim postavi mladega (Imam-i Azam Abu Hanifa). Dehri ne more pretrpeti, da bi se moral prepirati z mladim, ki je še otrok. Udari s pestmi po katedru, reče.
Mladi Numan bin Sabit ga ubije z njegovo lastno orožjem. Dehri ne more prenesti teh besed in postavi svoje prvo vprašanje:
– Ali je mogoče, da bi to, kar obstaja, nima začetka niti konca?
– Je to mogoče.
– Kako je to mogoče?
– Poznaš številke, katero število je pred številko 1?
– Nič se ni zgodilo.
– Torej, v katero smer se usmerja to, kar je resnično?
– V katero smer se širi svetloba sveče?
– Ne gre na eno stran.
– Ali vse, kar obstaja, ne mora imeti svojega mesta?
– Tako je za vse žive ustnice.
– Če je Bog v vesolju, ne bi se moral v nekem trenutku pokazati?
– Ni vidno.
– Kako je mogoče zanegati dejstvo, da je v mleku maščoba, samo zato, ker je ne vidimo? Pa dovolj je, da ti postavim eno vprašanje:
– Seveda, da.
– Kaj pa on/ona počne zdaj?
– Ti si postavil/a vsa vprašanja s pozornostnega mesta. Naj odgovori s pozornostnega mesta sedaj malo jaz.
– Dobro, pojdi na govornico.
Ta mladić, ki bo postal Imam-i Azam, vstane na govornico, reče to in nato prebere 28. ajet iz Rahmanove sure. Celotno množstvo začne iz vse duše moliti za odpuscilo grehov. Medtem je ateist že davno odšel…
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
