Spoštovani brat,
Bediuzzaman Said Nursi v svoji knjigi Mektubat nakazuje na neznatna in majhna nesoglasja nekaterih hadisistov in učenjakov glede življenja Hızira (as), v primerjavi z večinskim konsenzom učenjakov, in brez analize spornega aspekta pojasnjuje tisto, kar je v skladu s konsenzom učenjakov. To podpre s znanstvenimi in racionalnimi argumenti in trdi, da Hızir (as) živi, vendar v drugačni ravni življenja, zato nekateri učenjaki dvomijo o njegovem življenju. Hızir (as) in Elias (as) živijo na Zemlji, vendar imajo, v primerjavi z nami, svobodnejše življenje; omejitve in nujnosti, ki nas omejujejo in uvajajo v tesne okvire, za njubejše ne veljajo, so neveljavne in izginile. Na primer, lahko se v trenutku nahajajo na več mestih, njihova gibalna sposobnost ni omejena s človeškimi omejitvami, jedo in pijejo, če želijo, vendar niso k temu prisiljeni kot mi. Sveti, ki imajo dar videti in spoznati, imajo zgodbe z Hızirjem (as), pa celo eden od svetih stanovišč se imenuje po njem; sveti, ki doseže to stanovišče, se sreča z Hızirjem (as) in od njega uči, včasih pa se ta nosilec stanovišča napačno imenuje Hızir (as).
Tu želimo zelo skratka navesti vir sporov nekaterih učenjakov glede te teme, torej vire, na katere se sklicujejo tisti, ki to trdijo, in odgovore, ki so bili na to podani.
Nekateri učenjci hadisa, predvsem Imam Buhari, so rekli, da je Poslanec Božji (s.a.v.s.):
(Buhari, znanost, 41)
Na podlagi te hadisne zgodbe so izrazili mnenje, da je Hızır (as) v tem stoletju prav tako umrl.
Nekateri, kot je bil Ibn al-Džauzi, so menili, da je Koran,
(Al-Anbiya, 21/34)
S tem versom so sklepali, da je Hızır (as) umrl pred prerokom Mohamedom (s.a.v.s.).
Mnogi komentatorji hadisov, predvsem pa Abdullah ibn Umar (ra), ki je bil eden prvih, ki je prenosil zgornji hadis, so trdili, da je prerok (s.a.v.) s tem hadisom napovedal smrt vseh, ki živijo v tem času, v roku sto let. To pomeni, da je to splošno božansko pravilo, po katerem bo čez sto let od tega dne umrla vsa živela generacija, s čimer se bo končalo to stoletje. Beseda, ki se uporablja v hadisu, prav tako kaže, da ne vključuje tiste, ki so živeli pred prerokom (s.a.v.). Zato je bilo preroku (s.a.v.) napovedano, da bodo vsi, ki so živeli v njegovem času, umrli v sto letih. (Ayni, Umdetü’l-Kari, I. zvezek, II. del 175-177) Na podlagi tega so Izrael, Idris, Hızır in Elias (a.s.) izključeni.
V zvezi s tem vers je naslovljen na preroka (s.a.v.s.):
Vendar pa je smotrno, da se smrt proroka Hızra (a.s.), ki je živel mnogo pred prorokom Musom (a.s.) in je bil s njim na potovanju in pustolovski zgodbi, kar je potrjeno z verodostojnimi hadisi Buharija in Muslima, loči od splošnega pravila tega ajeta. V nasprotnem bi morali po istem splošnem pravilu in zakonu tega ajeta razmišljati tudi o smrti proroka Isa (a.s.) in proroka Idris (a.s.), kar bi pomenilo, da se zatopimo v misel, ki je v nasprotju z ajetami Kurana. Torej je smotrno, da se ajete kerime razlaga na tak način.
Za navedbe o srečanju proroka Hızira (as.) s prerokom Muhammandom (s.a.v.s.) in o tem, da so ga nekateri pronicni videli, ter za vire, ki kažejo, da islamski učenjci verujejo, da je še vedno živ, se omejimo na navedbo imen nekaterih knjig:
(Al-lsabe – Ibn-i Hacer 1/429-452; Sahih-i Muslim, Kitabul Fedail 170-174, 4/2380; Šerh-us Sunne – Begavî 15/280; Cem‘-ul Fevaid 1/43; Musned-ul Firdevs 1/345 in 427, 5/504; Cem‘-ul Cevami‘ – Sujutî hadis št.: 4118 in 70707; Kenz-ul Ummal hadis št.: 34409; Mevarid-üz Zam’an – Ibn-i Hibban hadis št.: 2092; Tirmizî hadis št.: 30151; Züher-ul Firdevs – Ibn-i Hacer 4/401; Ihja-u Ulum-id Din 1/336; Al-Feth-ul Kebir 1/439; Šerh-i Muslim – Nevevî 8/234; Râmüz-ul Ehadis str. 198; Nur-ul Ebsar str.: 157, 258 in 270; Al-Musannef – San’anî 2/393; Al-Feth-ur Rabbani, Geylanî str. 240,..)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
