Trditev ateista:
– Bog razlikuje med rasami in spoloma. Kaj bi moglo biti razlog, da bi bog prepovedal stike z ljudmi, ki imajo drugačna prepričanja?
– Ali zato, ker bo prišla na dan?
– Kako pa lahko nekdo, ki se imenuje Stvarnik, trdi, da je en spol podrečen drugemu?
– Bog, ki ga je ustvaril človek, ki je mojstrski v svojem poslu?
– Ste kdaj videli nekoga, ki je Allaha dojeman kot ženski spol ali brez spola?
– Bogu je bil zavestno pripisovan pomen, ki je bil vedno viden kot moški. Ženski spol je bil v splošnem viden kot nepopolna, nedokončana oseba. Nekaj ajetov, ki ponižujejo ženske: Nisa 3 – 34 -128, Bakara 228, Nur 31, Ahzab 50 – 51. Poleg tega je znanstveno dokazano, da je homoseksualnost in biseksualnost naravna, kot moški in ženski spol, zato je stališče religij glede tega povsem napačno.
Spoštovani brat,
– Bog ne samo, da ne prepoveduje stike z drugimi ljudmi, temveč jih celo nalaga muslimanom kot dolžnost.
Prenos in širjenje islamske vere drugim ljudem, torej pogovor in dialog z njimi, je osnovna dolžnost muslimanov. Brez tega ne bi mogli prevladovati nad petino svetovnega prebivalstva in polovico svetovne površine v štirinajstih stoletjih…
„Mi te smo poslali le kot veselovanjalca in opominjalca vsem ljudem.“
(Sebe‘, 34/28)
Ko je tu ta ajet, ki to potrjuje, je res neverjetno, da se kdo drzne takšne laži… Bog mu da pamet in razumenje!…
– Boga
„moški“
Tako kot ostale trditbe, je tudi trditev, da je bil [on] [to] je fundamentalno napačna. V zvezi s tem je mogoče predložiti številne dokaze. Toda dovolj je že ta prevod ajeta:
„Nič ni podobno Njemu.“
(Šura, 42/11)
To pomeni, da Bog ne podobja niti ženi niti moškemu…
– V arabščini so zaimenice hkrati
„moški“
tako
„ženski“
se uporablja kot. Z vidika jezika
„muški zaimenovalni besedi“
Uporablja se za Boga. Ker je treba uporabiti enega od teh dveh zaimenkov. Če
„ženski“
če bi se to uporabili, zakaj ne tokrat?
„moški“
Rekli bi, da se ni uporabil.
Poleg tega, skozi zgodovino je v človeški družbi moškim pripisovana večja moč in avtoriteta. Za Stvarnika vesolja je „moški“ prǐezilo bolj primerno. Toda to nikoli ne pomeni, da ima on – ne daj Bože – spol. O tem so zelo jasni ajeti in hadisi, katerih prevode smo navedli, in podobni ajeti in hadisi.
V islamu ne obstaja nobenega dokaza, ki bi kazal na to, da bi bila ženska obravnavana kot državljanka druge kategorije.
– V Kur’anu,
„Ženska, Izkušena, Borba, Razvod“
Obstajajo sure, ki se nanašajo na ženske, kot na primer ta. Vendar pa ne obstaja nobena sure, ki bi se nanašala posebej na moške. To pomeni, da je v Kur’anu več pozornosti posvečeno ženskam.
„pozitivna diskriminacija“
je znak, da je bilo to izvedeno.
– Nevedci iz obdobja džahilijete, ki so prezirali dekleta, so v Kur’anu obsojeni na slejši način:
„Ko nekdo sliši, da bo imel deklico, se mu obraz spremeni v črno od žalosti…“
(Nahl, 16/58)
– Prorok Mohamed:
„Oče, ki vzgaja tri, dve ali celo eno deklico in pri tem ščiti njene pravice, bo v raju skupaj z njim,“ je dejal.
(Ibn Mađah, Etika 3)
„Najboljši mož je tisti, ki se najlepše obnaša do svoje žene.“
(glej Buhari, Nikah 43; Muslim, Fadail 68)
Zauganje hadisom je znak nevednosti, neблагодарnosti in slepila.
Zdaj si ogledajmo ustrezne verse:
4. sura, 3. ajet:
„Če se bojite, da ne boste mogli spoštovati pravic sirot, ki so pod vašo zaščito, in da ne boste mogli zagotoviti pravičnosti, če se poročite z njimi, potem se ne poročite z njimi, ampak se poročite z drugimi ženskami, ki so vam dovoljene in ki jih želite, in imejte dve, tri ali štiri žene. Če se tudi v tem primeru bojite, da ne boste mogli zagotoviti pravičnosti med njimi, potem se poročite z eno žensko ali z robinami, ki so pod vašo oblastjo. To je najprimernejše, da ne odstopite od pravičnosti.“
V času širitva islamske religije po Arabskem polotoku so bile še vedno v polnem teku nekatere praislamske navade. Islam je nekatere od teh navad popolnoma ukinil,
nekaj jih je postalo umirjenih
je prinašalo.
Eden od teh je bil v obdobju džahilije.
vprašanje o neomejenem številu zakonnih žena
je bil. Pred prihodu islama so bili moški na Arabskem polotoku,
brez omejitve števila
Lahko so se poročili z toliko ženskami, kolikor so želeli.
Koran je torej uvedel omejitev za ta pra-islamska navada in določil, da se lahko zakone vzamejo največ štiri žene.
– Vendar pa Kur’an omejuje ta štiristruki broj/ali raje rečeno, problematiko večstranskih porok, na določene pogoje.
„Če se bojite, da ne boste mogli ravnočinsko ravhati med vašimi ženami, potem si vzmite le eno ženo…“
(Nisa, 4/3)
Ta resnica je poudarjena v ajetu, ki se prevaja kot:
– Eden od razlogov, zakaj je dovoljena poligamija, je imeti in vzgajati večje število otrok. Število otrok, rojenih štirim ženam, bo zagotovo večje kot število otrok, rojenih eni ženi.
Glavni namen zakona je vzgoja potomstva. Roditi in vzgajati otroke je zelo težka naloga. Seksuálna želja pa je predplačilo za to težko delo.
Res je, da si vsaka nacija želi, da bi imela veliko prebivalstvo. Navezen je celo hadis Proroka (s.a.v.s.):
„Poročite se in se razmnožujte, saj se bom na sodni dan pohvalil z vašim številom.“
(Bejhakī, 7/81)
je dejal.
– V vsakem obdobju zgodovine so krhni učinki krvavih vojn med narodi povzročili zmanjšanje moškega prebivalstva in večkratno povečanje ženskega prebivalstva. V takem primeru postane za moškega dolžnost, da ščiti več žensk. Turčija je to doživela po prvi svetovni vojni, Nemčija pa po drugi svetovni vojni.
V takih primerih se bo uporabila ena od teh treh formul:
1
.
Vsak moški se bo poročil z samsko žensko in dve od treh žensk ne bodo poznali družinskega življenja, materinske ljubezni in nežnosti.
2.
Vsak moški se bo poročil z eno ženo, vendar bo imel nezakonite odnose z drugimi ženskami; v tem primeru ženska ne bo mogla doživeti družinskega življenja, materinske nežnosti in ljubezni do otrok.
3.
Moški se lahko ženi z več ženami, vendar mora v zakonu spoštovati načela pravičnosti med njimi, ščititi njihovo dostojanstvo in čast ter jih oprostiti od občutka krivde.
Upravičeno je, da je islamska religija, imaje na umu čase, v katerih nastajajo takšni pogoji, uvedla to zelo lepo in častno končno formulo.
– Res je tudi, da poligamija postane nujna, če žena zboli ali iz kakšnih drugih razlogov, pod pogojem, da so izpolnjeni določeni pogoji.
4. sura, 34. ajet:
„Možje so upravitelji in zaščitniki nad ženami. To je zato, ker je Bog dal nekaterim ljudem več blagoslovov kot drugim, in tudi zato, ker možje imajo finančne obveze, kot je plačilo ženinega izkupnine in križanje gospodarskih stroškov. Dobre žene so one, ki so poslušne in varujejo pravice svojih mož v njihovi odsotnosti, tako kot Bog varuje njene pravice. Kar se tiče žensk, ki ste jih prestrašili njena tvrdoglavost: najprej jih poučite, če ne poslušajo, jih pustite same v postelji, in če to ne pomaga, jih rahlo zbrišite. Če vam poslušajo, ne iščite razloga, da bi jih napadali. Zapomnite si, da je nad vami Bog, ki je nad vsemi.“
– V Koranu ne obstaja niti eden vers, ki bi trdil, da so moški superiorni nad ženskami.
Odgovori na vprašanja, navedena v vprašanju, so v nadaljevanju:
Sudstvo:
V ajetu se omenjajo moški.
„je vzdrževalec“
se pravi. Ta beseda ne pomeni vladar, ampak upravitelj, nadzornik, odgovorna oseba.
Vendar pa,
-kot bo kasneje še povedano-
V islamu biti vodja pomeni biti služabnik.
Prednost:
Kot utemeljenje za to, da je ta odgovornost v ajetu dodeljena moškemu, se navaja:
„prevladanje moških“
vrlostna superiornost
ni. Kot je navedeno v ajetu
prevlada, prevladnost
Gre za superiornost v zagotavljanju preživetja družine. To pomeni, da je moški močnejši, potrpežlivejši in sposobnejši/bolj odporen pri zagotavljanju preživetja družine kot ženska.
Kratko povedano, pomen ustreznega dela aleta je sledeč: „Možje so upravitelji/vladarji in zaščitniki nad ženami. Razlog za to je, da je Bog dal nekaterim ljudem prednost pred drugimi.“
več blagoslovov (materialna in duhovna moč)
da ji dajo dajat (dajat je dar, ki ga žena prejme od moža) in da ji moža dajo dajat (dajat je dar, ki ga žena prejme od moža).
gre za finančne obveze, kot je prevzemanje stroškov gospodinjstva/oskrbljevanje gospodinjstva”.
Prevladovanje zaslug:
V islamu je prava superiornost superiornost v dobrih lastnostih, vrednostih in kvalitah. Sicer je znano, da je v smislu moči in sile mnogo živali superiornejših od človeka. Res je,
„Najvrednejši/najvišji v Božjih očeh je tisti, ki je najvišje spoštuje Boga.“
(Al-Hujarat, 49/13)
v navedenem ajetu je kriterij za prednost
(ne moški-ženska)
Navedeno je, da je to izraz spoštovanja do Boga.
Vodja gospodinjstva
: Če v hišu ni voditelja, nastane anarhija. Če je dva voditelja, nastane boj. Če je voditeljica žena, zgodovina in človeštvo priča temu, da je za ženske težko uveljaviti avtoriteto v temah, kot so moč, samozavest in sposobnost, da se jih posluša, kar so temeljne značilnosti vodstva – saj so mame, junakinje nežnosti.
To pomeni, da če v družini ni nekoga, ki ga vsi poslušajo, nekega starejšega, voditelja, v tej družini vlada anarhija. To, da je tak starejši, ki ga vsi poslušajo, v večini primerov lahko samo moški, je realnost, ki jo vsi poznajo. Otroci…
-v več kot 90 odstotkih primerov-
Dejstvo, da se bolj bojijo očeta kot matere in da bolj poslušajo njegove besede, je povsem očevidno.
V takem primeru, komu bi vi zaupali odgovornost za hišo?
To pomeni, da biti glava družine ne pomeni biti nadrejen,
zagotoviti mir in spokoj v družini ter njeno preživetje
to pomeni.
Poslušnost:
To, da se ženske podrejajo moškim, ni za njih ponižanje. Kaj škodljivega je na tem, da žena v hiši uboga razumna moškova navodila? Če je v hiši potreben nekdo, katerega besede se ubogajo, in ta nekdo je moški, potem ni nič bolj smiselnega kot to, da žena uboga svojega moža, da bi bila vzor za otroke.
Ko je jasno, da ženske, ki delajo v tem stanovanju, dosledno izpolnjujejo ukaze tujih moških, ali obstaja kaj naravnejšega kot to, da je občutljiva do svojega moža?
– Vendar pa ta koncepcija posluha ne sme spominjati na odnos nadrejenega in podrečenega. Ker v islamu ne more obstajati ukaz ali prošnja, ki bi bila v nasprotju z islamom.
V zadevah, ki so v nasprotju z Božjimi zapovedmi in prepovedmi, se ne sme nikomu poslušati.
Zato bi se to poslušanje moralo razumeti kot koncept, ki preprečuje ženski, da bi bila v družini tvrdoglava.
Iz tega razlaganja ne sledi, da bi mož ne smel biti poslušen svoji ženi. Kot je znano, je prerok v slavnem dogodku v Hudajbijah prosil, naj se žrtvuje žrtvovana žival, vendar so se njegovi spremljavci zaradi preseneitve nad situacijo nepremično zadrževali na mestu. In ta situacija…
Posvetoval se je svoji ženi, Ummu Seleme, in izpolnil njene želje.
Bediuzzaman, ki je zelo dobro poznalo, da islam sprejema ta medsebojna razumevanja, je rekel: Mir in sreča družine…
„hürmet-i mütekabile = vzajemno spoštovanje“
je pripisal njeni dobrotvornosti.
Biti:
Besede, ki jih je naš Prorok (s.a.v.) izrekel na temo v svojem slovesnem hodočasništvu, so nekakšno pojasnilo omenjenega aleta:
„Bojte se Alaha glede žensk. One so Alahove zaupnice, Alahove poslanice pri vas.“
(spoštujte te zahteve).
Imate pravico, da oni ne sprejemajo v vaš dom osebe, ki vam niso prijetne/ki ne želite. Če bi to vendarle storili (če bi sprejeli v vaš dom osebe, ki jih ne želite), –
brez da bi jim škodili –
Lahko jih biješ. Obligacija je, da jih oblačiš, hraniš in napajaš v skladu s običaji kraja.”
(Muslim, Hajj, 147; Ibn Kesir, Tafsir ajeta 34 iz Sure An-Nisa)
– Kot je videti, ta hadis-i-šerif „dovoljuje udarjanje ženske“, čeprav si to moški ne želi.
je povezano z obrazložitvijo, da mora ženska nekoga sprejeti v svoj dom. „Nekoja oseba, ki moškemu ni všeč, ki mu ni simpatična“,
To pomeni nekoga, ki je v dvoumnoj situaciji. To je seveda stvar, ki moškega spravi v bes. Lahko se reče, da je to, da si to razbije glavo z rahlim udarcem, celo najprimernejša oblika psihoterapije.
– Pravzaprav neizpolnjevanje ženskih dolžnosti v gospodstvu prav tako pomeni „nushuz/upor“, vendar je najpomembnejši vidik tega,
Ponašanje na načine, ki bi v moškem povzročili dvome.
je tako.
Kot se zdi, se v ajetu omenja
„nüşuz/upor“
ki iz notranjega razdvaja mir družine
„sumljeno okolje“
to pomeni.
V bistvu, v omenjenem ajetu (Nisa, 4/34) -v prevodu- stoji:
„Zato so dobre žene (…) tiste, ki v odsotju/nepresnosti svojih mož varujejo njihova prava in čast.“
iz stavka
videti takšno oznako
je mogoče.
(Koran, ta družinski
„grubost“, „grubo ravnanje“
težko zaznaven
„zelo vljuden“
(njegovo izražanje v omejenem prostoru pokaže občutek za izraz in vljuden slog.)
– Torej, ženska, ki ustvari takšno okolje, bi morala biti, kot je zapisano v hadisu, rahlo pretepena,
Pametna ženska bo delovala kot ventil, ki bo preprečil, da bi se napihnuti balon, ki je postalo njeno življenje, nenadoma razbil in razvalil njeno družino. Omogočila bo, da pare, ki se dvigujejo iz raznih, zlobnih namigov, ki vriščejo v možganski posodi tega moškega, počasi zapustijo njegovo glavo.
Vendarle, v ajetu
„najprej poslušaj nasvete, nato se distanciraj, in šele kot zadnja možnost se odmaši“
predvidena postavitev na oder,
tistih, ki verujejo v Božjo pravičnost, znanje in modrost
To je slika modrosti, o kateri morajo dolge čase razmišljati in se truditi, da jo razumejo.
– Kot so izjavili nekateri učenjci, je to bil prerok Muhamed (s.a.v.s.)
da nikoli ni izkoristil dovoljenja za „tetoviranje“ in je rekel: „Tisti, ki bijejo svoje žene, niso dobri ljudje.“
– kljub temu, da je v Koranu kot odvračajoči element – to se lahko obdrži kot dokaz, da uporaba tega dovoljenja ni primerna.
(primerjaj Ibn Ašur, komentar k 4/34. ajetu Sure An-Nisa)
Surah An-Nisa, 128. ajet:
„Če se žena boji slabe ravnanja s strani svojega moža in odvracanja od sebe, ni nič narobe, če se prizadeva za mir, pri čemer se odreka nekaterim stvarem. Mir je zagotovo boljši. Duše so ustvarjene tako, da so sklonjene k lastnim interesom. (O, možje!) Če ravnate dobro in popravite razmerja ter se izogibate kršenju pravic žensk, bodite pozorni, da Allah ve vse, kar delate.“
(Za vaše dobre dejanja boste večkrat nagrajeni.”
– Rebeljski moški:
Priporočanje, da bi moškega, ki se upira, ženska rahlo prebila, je zagotovo nesmiselno in ne potrebuje dodatnih pojasnil. To je zato, ker ženska to v splošnem ne more storiti. Moški so namreč v splošnem močnejši od žensk. Podpirati idejo, da bi nekoga šibšega disciplinirali s prebiranjem nekoga močnejšega, pomeni, zavedno ali nezavedno, jasnemu šibkemu povzročiti škodo.
Naš Bog, ki dobro pozna to modrost, je predvidel, da bo v primeru, ko se moški uprli,
„da ga žena zbije“
To ni priporočljivo. Bolje je, da izberete najrazumnejšo in najmudrišo možnost, ki je v vsakem trenutku možna.
„mir in sprava“
je to priporočil in rekel:
„Če se žena boji, da bi jo mož zanemaril ali od nje odvrnil, ni nič narobe, če se (s vzajemnimi ustreci) sporazumijo. Mir je (vselej) bolji od razhoda. Čeprav so (človeške) duše sklonne k skrajni skopnosti (in so narejene tako, da prednost dajujejo lastnim željam pred željami drugega), če pa (vi, moški/vi, moža) živite v dobri harmoniji in se (izogibate mučenju žena/drug drugemu), Allah zagotovo ve, kaj delate.“
(Nisa, 4/128)
Iz tega sledi, da če je moški zatrdil v svojem mnenju, je mir edino sredstvo, s katerim se to da preprečiti.
„Mehke besede vedujo kačo iz njene jame.“
uporabljati to načelo je predvsem v rokah žensk.
Tu ni nobene nepravičnosti storjene ženi.
228. ajet Sure Al-Baqara:
„Kot imajo moški pravice nad ženami, tako imajo tudi žene pravice nad možmi, v skladu z zakonom. Moški pa imajo nad njimi pravice v še večji meri. Vedite, da je Allah močan, muder in pravičen.“
– Te vzajemne pravice se nanašajo na vsa vedenja, dolžnosti in obveznosti, ki zagotavljajo mir in srečo družine. Moralno gledano, od vzajemnega spoštovanja in ljubezni do prebirančevanja nepravilnosti, ki so značilne za človeško naravo; od izogibanja vsakršni materialni in duhovni škodi do izogibanja žaljivim besedam v pogovorih, je to široka izjava, ki zajema vse manifestacije žrtvovalnosti in iskrenosti, potrebnih za družino. Izraz „moški imajo nad njimi pravice v višjem stopnju“ se nanaša na razlike v dedovanju in obveznost udeležbe v džihadu.
„Moški imajo nad njimi pravice v višjem stopnju.“
Izraz v prevodu pomeni razliko v dediščini in obveznost udeležbe v džihadu. Ženska kompenzira manjši delež dediščine, ki ga prejme od svojega brata, s tem, da ga prejme od svojega moža. To, da ni dolžna udeležbe v džihadu, je privileg.
– Vendar islamski učenjci so iz te izjave razbrali drugačne in zanimive stvari:
– Na primer, Zaid ibn Aslam, glede tega
„poslušnost moškemu“
ko je to Šabi razumel,
„obveznost moškega, da ženi izplača doto“
je razumel.
Po Mučahidu je s tem izrazom mišljeno,
razlika v dediščini in obveznost džihada.
Ibn Abbas pa je o tem rekel:
„da bi moški bili bolj tolerantni do žensk“
; kot kriter, ki narekuje, da mora moški popolnoma izpolniti svojo dolžnost do ženske, hkrati pa tolerirati, če ženska ne izpolni svoje dolžnosti do njega.
(glej Maverdi, razlago omenjenega aleta)
Razi je pojasnil, da je moški močnejši od ženske v več vidikih, in da je žena zaupna stvar, ki jo je Bog zaupal moškemu, ter dodal, da je ta izjava resna grožnja za moške in resno opozorilo, da ne smejo ženske krivditi.
(glej Razija, razlago omenjenega aleta)
Kot se vidi, je ta izraz, ki se na prvi pogled zdi, da daje moškemu drugačno stopnjo prevladnosti, privilegirano pravico, v celoti
v prid ženi, v škodo moškemu
videti je, da je bil sprejet kot kriterij.
Surah An-Nur, 31. ajet:
Hlačnice so primerne.
To temo smo na naših straneh obravnavali že večkrat.
50. in 51. ajeta Sure Ahzab
. ajeti so na naših straneh podrobno razloženi.
V teh ajetih ni nikakršne nepravičnosti do žensk (za več informacij o teh temah obiščite našo spletno stran).
Za več informacij kliknite:
– Pravijo, da je nositi hidžab znaka suženjstva. Je za žensko naravno pokritost ali razglašenost?
– Ali bi mi lahko pojasnili 50. in 52. ajet sura Ahzab?
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odprvancih
