– Ali je mogoče recitirati 34. in 35. ajet Kur’ana, sura At-Tawbah, tudi za muslimane, ki ne plačujejo zekata?
– Ali bo v tem primeru musliman, ki ne plačuje zakata, vržen v pekel?
Spoštovani brat,
Prevod omenjenih versov glasi:
„Verujoči! Vedite, da mnogi od rabinov in klerikov krščanstva nezakonito plenijo imetja ljudi in odvračajo od poti Allahove. Obvestite tiste, ki kopičijo zlato in srebro in jih ne porabijo na poti Allahovi, z bolečim mukam! V tisti dan bodo ognjeni pekel ogrel, in njihova čela, bokovi in hrbti bodo zapečeni: To je, kar ste kopičili in skrivali za sebe; poskusite zdaj, kar ste kopičili in skrivali!”
(At-Tawbah, 9/34-35)
Izraz prvega od teh ajeta je jasen in ni dvoma, da je namenjen rabinom in učenjakom Ahl-i Kitab. To, da je to omenjeno v obratu k vernikom, služi temu, da muslimani spoznajo njihovo pravo obraz, da se zavedajo, kako kupujejo svet s svojo religijo, kako zlorabljajo religijo za svoje zemeljske interese, in da jih to ohrani pred zavajanjem.
Tistih, ki kopičijo zlato in srebro, a jih ne porabijo na poti k Bogu.
O drugem ajetu, ki govori o tem, da bodo šli v pekel, obstajajo različne interpretacije.
a)
Obrnjeno je to na iste tiste, ki so omenjeni v prvem ajetu.
(glej Taberi, Razî, Semerkandi, razlago omenjenega aleta)
b)
Bodisi musliman ali ne-musliman, tisti, ki kopičijo zlato in srebro, in
(kot zakat ali miloc)
Vsi lastniki, ki niso bili prisotni na infaktu, so vključeni v to obvestilo.
(glej Razî, Semerkandi, agy)
c)
V prvih časih islama je imela bogata muslimanska populacija obveznost, da del svojega bogastva namenja za dobro dela na poti k Bogu. Kasneje, ko so bile sprejete določbe o zekatu, so bile te stare določbe razveljavljene.
(glej Razî, Semerkandi, agy)
d)
Kot je zapisano v ajetu
kenz
(shranjeno zlato-srebro)
Obstajajo tri stališča glede kazenskih sankcij, ki se nanašajo na zaklad:
1)
Vsak posede, ki doseže zekatski nisab, pa naj bo to skriti zaklad ali ne, in za katerega zekat ni bil plačan, je izpostavljen grožnjam iz tega aleta. Med tistimi, ki so izrazili mnenje o tem, so bili predvsem Abdullah ibn Umar, Suddi, Šafii in Taberi.
2)
Takšen zaklad, katerega lastnik je ogrožen, je zalog, ki presega štiri tisoč srebrnih dirhemov. Ne glede na to, ali je zekât plačan ali ne, lastnik zaklada/skladu/zalog, ki presega to vsoto, je subjekt grožnje v tem ajetu. Po prevzetih navedbah je ta stališče branil Alij, ki je rekel:
„Blago, katerega vrednost znaša štiri tisoč dirhemov ali manj, je sredstvo za preživetje.“
(kar pomeni, da je dovoljeno naložiti toliko). Blago, ki presega to količino, pa je
(v ajetu prikazano kot slabo)
je vključen v pojem kenz.
3)
Blago, ki presega potrebe, se šteje za zaklad in je predmet grožnje v ajetu.
(glej Maverdi, na ustrezni strani)
Za več informacij kliknite:
– Kakšna je kazen za tistega, ki ne plačuje zakata, v onostranstvu?
– OBVINAJ.
– KENZ.
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
