– V enem hadisu naj bi se omenilo, da bo tlačilnik ostal v temnih prostorih, je to res?
Spoštovani brat,
Eden od hadisov, ki se nanaša na to temo, glasi:
„Izogibajte se nepravičnosti, saj bo nepravičnost na sodni dan za nepravičnega temna kot smole. Izogibajte se tudi skoposti, saj je skopnost uničila prejšnje narode, ki so se medsebojno pobijali in kršili nepokorišljive pravice.“
(Muslim, Birr 56)
V hadisih je zapisano, da je nasilje v naši religiji strogo prepovedano.
dvama nepravilnostim
so označeni in odsvetuje se, da se jim približujete. Prvi od teh je
tyranija;
drugi
skrtnost
je.
1. Preganjanje
Nezakonitost,
storiti ravno nasprotno od tega, kar je potrebno,
Ne spoštovati pravic, ne dajati pravicam, kar se jim prilepi.
se tako opisuje.
Nezakonitost,
Neupravičeno poseganje v pravice drugega je prekoračitev meje v kateri koli zadevi. Neupravičeno jemanje tuje lastnine, napad na čast in dostojanstvo so primeri nepravilnega ravnanja, ki se imenujejo zatiranje.
Tiranija je nasprotno pravu.
Samo pravičnost je čednost, zatlačevanje pa je ponižanje, nečednost, nemoralnost in nepoštenje. Islam si prizadeva za uveljavitev pravičnosti na svetu, za odpravo vseh oblik zatlačevanja in skrbno varuje svoje pripadnike pred zatlačevanjem.
Zalim,
To je oseba, ki dela nepravičnost. Ta nepravičnost je lahko storjena proti Bogu ali proti Božjim ustvarjenjem.
Bog v Kur’anu tiste, ki mu ne verujejo, ne poznajo preroka Muhammada (s.a.v.s.), ne sprejemajo Kur’ana kot življenjskega kodeksa, ne poslušajo njegovih ukazov, kršijo njegove prepovedi in počinajo podobne zločine, imenuje tlačiči.
(Primerjaj npr. Al-Baqara, 2/229, 254; Al-Ma’ida, 5/45; Al-Furqan, 25/8)
Obstajajo tisti, ki tlačijo nepravičnost proti Bogu, in tisti, ki tlačijo nepravičnost proti Božjim služabnikom. Bog, ki zelo ljubi svoje služabnike, ne dopušča, da bi se jim dogodila nepravičnost. Tudi tiste, ki tlačijo nepravičnost proti služabnikom, ne ljubi.
Katastrofe, ki čakajo tiranov
Kot je navedeno v tem hadisu:
v onostranstvu bodo hudobinci ostali v najgostejši temi.
Ne bodo mogli videti okolice. Biti v najtemnejši temi jim bo povzročalo velika trpljenja in mučenja. Nasprotno pa bodo verni pred seboj in ob sebi videli sijaje, ki bodo jasno kazali, kje so in kam grejo.
Torej.
Ljudje bodo v onstranjsko življenje odnesli tako temo kot svetlo, ki sta ju prinesli iz tega sveta.
Po drugi strani, Bog Najviši ve, da dobro pozna nepravične, in obvešča, da bo te osebe, ki ne bodo mogle pobegniti pred Božjo pravdo, v ahiretu osramotil in ponižal. Kot je omenjeno v hadisu…
najtemnejše teme
Izrazom se lahko včasih pripisuje pomen, ki se nanaša na to strašno usodo.
Potlačeni bodo imeli temne dni na sodni dan.
To, da bo tiran v tisti dan ostal v temi in ne bo mogel najti poti, pomeni, da bo kazen za njegovo zatracenost huda in strašna.
Zločinci,
Na svetu so trpinili in temenili življenja tistih, ki so jih tlačili, in jim svet spremenili v zapor. Tragična prizorišča, s katerimi se zdaj srečujejo na dan sodbe, niso nič drugega kot posledica tega, kar so storili potlačeni.
Nezakonitost,
To se večinoma dogaja šibkim in nemočnim, ki nimajo drugega prijatelja in pomočnika kot Allaha. Tisti, ki to storijo, pa so ljudje z zatrdelimi srca, ki nimajo strahu pred Allaha. Ker če bi v njihovih srcih bil strah pred Allaha in bi imeli delež svetlobe hudi, bi razmišljali o koncu tega, kar počinejo. Kazna takih ljudi na dan vstajenja je odplata za to, kar so počinili na svetu.
2. Skrtost
V hadisu, ki ga je prenesel Prorok (s.a.v.s.), se omenja, da je Prorok (s.a.v.s.) želel, da se verniki izogibajo, držijo stran od…
Drugo vprašanje je skopost.
Zaradi skopstva se lahko človek pokvari tako v tem svetu kot v onostranstvu. V hadisu se omenja skopstvo, kar smo v našem jeziku prevedli kot skopstvo.
„šuh“
Beseda izražá skrajno skopnost, skopnost ne le v zvezi z imetkom, ampak v vseh zadevah in v vseh dobrodelnih dejanjih.
Skopnost,
To je vedenje, ki ga naša religija zavrača in ga šteje za grešno značilnost. Je nasprotje velikodušnosti, ki je vrhunska moralna in duhovna vrednota.
Bog hvali darežljive, a pohlepeke pa prezira.
Skopni je tisti, ki se obrača stran od dajanja blaga, imetka in dobrot, ki so v resnici od Allaha, Allahovim služabnikom. Allah te slabe lastnosti človeka opisuje takole:
Reci: »Če bi vi imeli zaklade milosti mojega Gospoda, bi vseeno skrbno skrbeli za to, da ne bi vse porabili, saj je človek skrepen.«
(Al-Isra, 17/100)
Dobročinost ni razmetanje in rasipanje; je dajanje Božjim služabnikom, previdno in zavedanje vrednosti blagoslova. V tem pogledu nam Bog zapoveduje, da se držimo sledečega merila:
„Ne skrepijuj si rok za vratom, da bi bil skop, niti jih ne razširi povsem, da bi bil razsipen, sicer boš obžaloval in ostal brez.“
(Al-Isra, 17/29)
V ajetih se omenja, da tisti, ki skopijo in ne razdajajo bogastva, ki jim je Bog nesebično dal, potrebnim, ravnamo zelo slabo, da jim to ne bo prineslo dobro, ampak zlo, in da bo to bogastvo, ki ga niso porabili na Božji poti, v dani sodbe obklopilo njihove vratove.
(glej Al-i İmran, 3/180)
Poleg tega,
„Tisti, ki so skrti in drugim svetujejo to slabo lastnost, so ljudje, ki jih Bog ne ljubi.“
predstavljeno kot.
(glej An-Nisa, 4/37)
Poslanec Božji (s.a.v.s.);
– Da nekdo ne more biti hkrati vernik in skop.
(glej Nesai, Cihad 8),
– Da skopnjaku ne bo dovoljeno vstopiti v raj.
(glej Tirmizija, Birr 41)
je izjavil.
Ker se je zelo bál, da bi ga imeli za skopca, je spomnil svoje spremljevalce, da ni skop, ko je bilo to potrebno. Njegova pogosta molitva pokaže, kakšna slaba lastnost je skopstvo, na kakšni ravni zla se nahaja in da se je treba pred skopstvom zavarovati pri Allahu:
„Bog moj! Zaščiti me pred skopo, lenobelostjo, demencijo v starosti, mukami v grobu, padanjem v past Antikrista in nemirom, ki jih prinašata življenje in smrt.“
[Buhari, Tafsir al-Sur (16), 1]
Kdor ima to bolezen, naj razmisli, da je skopnost obsodila tako Allah, kot tudi Njegov Poslanec, da ljudje sovražijo skope, naj izračuna, da ga bodo ljubili tisti, ki bodo videli, da je darev, in da bo tako osvojil mnoga srca. Naj ve, da med kopčenjem zlata, ki mu ne koristi, in kopčenjem lepih in poliranih kamenov ni nobene razlike.
Če bogati postanejo skrti, siromašni pa neobvladni, se bo porušil red in ravnovesje v družbi.
Ker v družbi obstajajo tako bogati kot revni. In ti morajo si medsebojno pomagati.
V nasprotnem primeru, kot se je zgodilo v vsakem obdobju zgodovine in se dogaja tudi danes, začnejo v družbi konflikti in krvni spori. To pa povzroči propad družbe. Ljudje začnejo krvni spori, kršenje harama (zakázanih dejanj) in kršenje zakonov kot legitimno. Ko se razlika med bogatimi in revnimi povečuje, se povečuje tudi nasilje in začne se izvajati v vseh oblikah. Povečevanje in širjenje nasilja pa se šteje za znak bližnjega propada.
Potem
Skopost je tudi eden od vzrokov nepravičnosti.
Lahko rečemo, da je omenjanje skopnosti v zvezi z zatiranjem posledica takšne povezanosti.
V skladu s tem:
– Izogibanje nepravičnosti in opominjanje drugih, naj se tudi oni izogibajo nepravičnosti, spada med naše dolžnosti. To je ukaz Allaha in Njegovega preroka.
– Tudi biti vzrok in orodje nepravičnosti je greh.
– Nespravedlnost je eden od velikih grehov. Ker vsaka nespravedlnost pomeni kršitev pravic Božjih ustvarjenj. Kazen na sodni dan bo zato še hujša.
– Kdor trdi, da je vernik, ne sme biti nepraveden in skop, ampak mora biti pravičen in velikodušen.
– Izogibanje skoposti, očitno skrb za skopnost, je za muslimane obveznost.
– Skrtost,
Lahko pa služi tudi kot vir zlorabe.
– Pravičnost in velikodušnost sta vrline, nasprotno pa, to je zatiranje in skopnost, sta nizkost in pokorstvo.
– Prekomerna navezanost na užitke in blago tega sveta, skopnost, žene človeka k grehu in kršenju verskih prepisov.
(glej Imam Nevevi, Riyazussalihin, prevod in komentar)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
