– Veličanstvi Bog je vedel, da se bo Satan tako upiral, še preden ga je stvoril. Vedel je tudi, kaj bo Adam počel, ko ga je stvoril. Zakaj potem, če bi Bog želel, ne bi stvoril vseh vernih ali nebesnih bitij? Ali ne bi vseh takoj dal v raj, brez preizkusa? Njegova moč je nesporno neskončna.
– Končno, ljudje, ki bodo šli v ogenj pekelni, bodo žalili svojega Stvarnika. Če se mi žalimo, a se ne bo žalil On, ki nas je stvoril in je poln milosti? Kakšen je smysl tega?
– Če bi Bog želel, ne bi ustvaril pekla, ampak bi lahko izrekel manjši kazen. Pravite, da je obstoj v peklu boljši kot ne-obstoj, zakaj potem bi si peklski prebivalci želeli ne-obstoj?
– Ne morem tega razumeti. Saj ko bodo izginili, ne bodo več nič čutili. Zakaj bi torej večno goreti in trpeti bilo bolje?
– Ali je grešno spraševati o tem, čigar smisla ne poznamo?
Spoštovani brat,
– Bog jasno
da bo pekel napolnil z ljudmi in džini
je obvestil.
(32/13)
Poleg neskončnega Božjega milosrđa obstaja tudi neskončna Božja pravica. Neskončno milosrđe se razume kot sredstvo, s katerim se vsi dobijo v raj, medtem ko neskončna pravica predvideva kaznovanje hudodelcev z pekelom.
– Če ne bi bilo preizkusa, bi bili dobri in slabi, tlačilci in potlačeni, postavljeni na isto tehtnico. Študent, ki se ni naučil čitati in pisati, bi bil enak študentu, ki je končal fakulteto političnih znanosti. Priljubljeni in neprizadevni, tatovi in lastniki bi bili na isti lestvici, in nagrada bi bila enaka tako za uspešne kot za neuspešne.
To pa je v nasprotju z pojmom pravičnosti. Kdo med nami bi se strinjal s tem, da bi enakomerno delil nagrado z tatom in ugrubo, ki sta nam ukradla dom in ubila našega brata?
Ali obstaja kaj gršega kot to, da od Boga zahtevamo, da se strinja z nečim, s čimer se mi sami ne strinjamo?
Bogov
manifestacije tisočih imen
tisti, ki zanikajo, jih je 124.000
svojega preroka,
104 sveti
njegovo/njeno knjigo
ki so ga zanikali, vse življenje.
ki ne vežejo vrednosti na blagodat
, sebi
ki upiranje šteje za vrlinu
, mnogim svojim služabnikom
tyranov, hudobnikov, zločincev, morcev, nevernike
Ali obstaja večja brezobzirnost kot to, da se od Njega zahteva, da se v raj vrne skupaj z vernimi hlapci, ki Mu poslušajo?
– Ravno zato, da bi se izognili takim primerom nepravičnosti, so bili ustvarjeni raj in peklo – raj za nagrado poslušnim, peklo za kazen upornikom. Raj je dom neskončne milosti, peklo pa dom pravičnosti.
„Ali je verujoč enak tistemu, ki je zgrešil? Ti seveda niso enaki.“
(Sajda, 32/18),
„Nikoli nismo obtoževali muslimanov, da so zagrešili“
(nevipri)
Ali bi to mogli storiti? Kaj se s vami dogaja, kako?
(takšen)
Ali sodite?”
(Kalem, 68/35-36)
V omenjenem ajetu in podobnih je navedeno, da je peklo kraj pravičnosti.
– V zvezi s tem je smiselno pogledati izjave Bediuzzamana:
„Obstoj pekelu in njegovo hudo mučenje nista v nasprotju z neskončno milostjo, pravega pravičnosti in nesporazumenjem, tehtanim modrosti. Morda milost, pravičnost in modrost zahtevajo njegovo obstoj. Ker, kot…“
Kaznovati hudobnika, ki krši pravila tisoč nepogrešljivih, in ubiti zver, ki raztrga sto nevinostih živali, je tisočkrat blagoslov za potlačene v pravici.
In oprostiti temu hudobincu in pustiti, da se zvratnik prosto giblje, je sto nepravičnosti do sto brezupravnih, v zameno za eno nepravičnost.“„Tako kot je nepopravni nevernik, ki je v paklu, s svojo nevero kršil pravila božanskih imen, tako je s zaneganjem pričevanja bitij, ki priča o teh imenih, kršil njihova prava, s zaneganjem veličastnih dolžnosti bitij, ki hvalijo ta imena, kršil njihova prava, in s zaneganjem pokornosti in odraženja božanske providenčnosti, ki je namen in razlog obstoja in trajanja vesoljstva, s tem kršil njeno pravo, da je to tako velika zločina, tako velika nepravičnost, da ne obstaja možnost oprostitve.“
Resda Bog ne odpusti, če se Mu pripisujejo partneri.
zasluži si grožnjo iz tega aleta. Ne vržeti ga v pekel bi pomenilo neprimerno usmiljenje, medtem ko bi neprimerna neusmiljenost bila usojena nepoštovanim prosilcem, katerih pravice so bile kršene. Ti prosilci želijo obstoj pekla, kot želijo čast, veličino in popolno moč.
(Mojsisova palica, str. 48)
– „Biti v peklu večno ali ne biti“
Bediuzzaman je povezavo in primerjavo med njimi opisal takole:
„Človek (…) si želi ne samo začasnega bivanja na svetu, ampak si želi bivanja v večnem domu, in to z ljubezensko željnostjo (…) In ima takšne želje in potrebe, da jih nič razen večnega blaha ne more ublažiti. Niti, kot je omenjeno v Deseti besedi, nisem v otroštvu vprašal svojega sna:
„Ali želiš, da ti je podeljeno življenje za milijon let in vladanje nad svetom, a nato padeš v nebitje in ničto? Ali pa želiš večno, a skromno in trdo telo?“
sem rekel. Pogledal sem in videl, da si želi drugega, namesto prvega.
„ah“
potegnil.
„Če je to cena za večnost, potem želim peklo.“
je dejal.
(Žarki, str. 222, 223)
Iz te izjave razumevamo, da:
a)
V človekovi naravi/ustroju je
„želja po večno trajajoči ljubezni“
Obstaja. Človek je, če je sposoben poslušati glas svoje narave/vesti, pripravljen za to ljubezen pretrpeti vse vrste trpljenja. Pripravljen je iti celo v pekel za „vekno“ ljubezen.
b)
To je instinktivna čustvena reakcija, ki je pri ljudeh naravno prisotna. Ljudje pa imajo tudi druga čustva. Na primer, izogibanje mučenju, kazni ali trpljenju je prav tako pomembno čustvo.
„V tisti dan bo vsak pregledal svoja dela, a tisti, ki so bili neznalci, bodo rekli:“
‚Kaj ko bi bil jaz zemlja.‘
bodo rekli.”
(Nebe‘, 78/40)
V temu ajetu je omenjen ta človeški občutek. V primeru trčenja teh dveh občutkov bo veljala prevladujoča čustvena reakcija. V obdobju, ki ga je Bediuzzaman primerjal, je bila njegova vizija…
„želja po preživetju“
To je postavil nad vse in je želel obstajati, ne glede na to, ali je to v peklu. To je tisto, kar mičasoma jemalemo v obzir.
c)
Nekateri zaljubljeni so za ljubezen pretrpeli neizmerne trpljenja in nesreče. Nihče od nas ni ostal brez poznavanja zgodb Ferhata in Širin, Kerema in Asli, Memu in Zin. Zdi se, da je ljubezen, ki v človeku skriva ogromen potencial, sposobna, če deluje močno in stabilno, premagati vse ostale čute in prevladati.
To pomeni, da je omenjeno primerjilo Bediuzzamana Hazretleri izraz tega naravnega, temelnega principa.
d)
Danes je neporecna resnica, da nihče, sploh ne v splošnem, ne bi raje izbral smrtne kazni kot doživljajske zapestnice, ne glede na to, kako težko je to. Družine obsojencev, katerim je smrtna kazen spremenjena v doživljajsko zapestnico, to celo proslavijo kot praznik.
Tudi ta primer se nanaša na človeka.
„ljubezen do večnega življenja“
je dokaz, kako močan je.
e)
Neki ljudje se ubijajo po lastni volji, uničijo sami sebe. Ker menijo, da je uničenje pred izbirom preživeti in trpet nepodnošljive trmele boljša možnost. Samomorilski občutek pri človeku je – kot smo že omenili – sam občutek bega pred trmela. Vendar nihče ne more zanikati, da normalni ljudje nikoli ne bi odobri taki samomor.
Torej, tukaj.
„ljubezen do večnega življenja“
z občutkom, da se je vedno tu,
„pobeg od stresa“
Obstaja konflikt med temeljnim čustvom. Pri osebi, ki si je vzela življenje, prevladuje občutek „pobega od stiske“, medtem ko pri drugih ljudeh…
„ljubezen do večnega življenja“
želja ima večjo težo. Za njega so to
„da je samomorilen čin nepravilen, ne glede na okoliščine“
razmišljajo.
f)
Iz vseh razlag je razvidno, da v človeku obstaja občutek, ki mu je večna obstojnost, celo v peklu, dražja od neobstojnosti. Vendar pa občutki v človeku ne delujejo vedno pravilno. Zato se včasih raje odloči za bakreno palico, ki nič ne stoji, kot za originalno diamantno palico.
„Oni, ki svetovno življenje prednostno vrednotijo pred življenjem v onostranju.“
(Ibrahim, 14/3)
Navedeni vers nam nakazuje, da se včasih zgodijo situacije, ko se nekateri verniki (kljub svoji veri) in nekateri učenjci (kljub svojemu znanju o onostranju) pridružijo tistim, ki se odpravljajo v zablodo, svobovoljno in z veseljem prednost dajuči svetuškemu življenju pred religijo in onostranjem, kot da bi nekdo, ki pozna, ve in ima zlato, raje izbral pet centov v stekleni posudi; svobodno in z veseljem prednost dajuči svetuškemu življenju pred religijskim občutkom in se hvalijo s svojo bezbožnostjo.
(glej: Šualar, str. 724)
Za več informacij kliknite:
– Ali bi bili vsi v raju, če ne bi bil Satan stvořen?
– Zakaj Bog, ki je neskončno milostiv, podvrhuje svoje služeče poslušnosti, da bi si zaslužili raj?
– Bog je vedel, da bodo ljudje podlegli svojim strastim in hudiču…
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
