– Nekateri ljudje pravijo, da je Kur’an dovolj, in kot dokaz navajajo 44. ajet Sure Zuhruf.
– V prevodih ajetov vidimo, da se ajet prevaja kot „Boste bili vprašani o tem“, in da se ta prevod poskuša uporabiti kot argument za zavračanje znanja izven Kurana (Hadis-Sunna).
Spoštovani brat,
Približni prevod omenjenega aleta bi bil:
„Ta Kur’an je zagotovo pouk in čast za tebe in tvoj narod, in to v prihodnosti.“
(v dan vstajenja)
boste morali razložit/boste morali predložiti dokaze.
(Zuhruf, 43/44)
.
– V skoraj vseh desetih virih tefsira, ki smo jih mogli najti, se omenja
„spominjanje“
Ta pojem je bil razlagan kot pouk, zlasti pa v smislu časti. To pomeni, da je dejstvo, da je Kur’an bil objavljen preroku Mohamedu (s.a.v.s.) v arabščini in dialektu Kurejša, tako njemu kot Kurejšanom in drugim Arabom podelilo izjemno čast. Zato bi morali Kurejšani in drugi Arabi kot prvi verovati v ta Kur’an in se držati njegovih ukazov in prepovedi.
–
„Boste v prihodnosti podvrženi zasledovanju.“
Vredno je pojasniti stavek v prevodu v več točkah:
a.
Najprej, v ajetu,
„Boste vprašani o Kur’anu.“
takšnega izraza ne obstaja. Izraz, ki izražá vprašanje
„tüselûn“
Predmet/objekt glagola ni izražena. Samo
„Boste podvrženi zasledovanju“
je bilo rečeno. To je opazno.
b.
Zato je predmet vprašanja v temu ajetu razlagan na več načinov:
1.
Brez dvoma vas bomo vprašali, ali ste bili hvaležni za tako veli-ko milost, kot je Kur’an, ki smo vam jo podarili.
2.
Tisti, ki zanikajo Kur’an,
„Zakaj ste lagali?“
bodo morali odgovoriti na vprašanje o obsodbi in ukor.
3.
Tisti, ki verujejo v Kur’an,
„Ste se držali ukazov in prepovedi Kurana?“
bodo podvrženi zasledovanju.
(glej Razi, Kurtubi, omenjeno mesto)
c.
To, da je Koran bil objavljen v arabščini, jeziku plemena Kurejš, in to preroku Mohamedu (s.a.v.), je za njih velika čast, a hkrati tudi pomembno opozorilo. Arabi, ki Koran razumejo bolje kot kdor koli drug, morajo namreč še bolj kot drugi spoštovati njegove zapovedi in prepovedi.
„Opozorite svojega bližnjega sorodnika.“
(Šuara, 26/214)
V omenjenem ajetu je predvsem Kurajšilom rečeno, naj se spomnijo svoje odgovornosti.
To pa ne pomeni, da so bili pripadniki plemena Kurejš prvotno edini, s katerimi se je komuniciralo, in da drugi ljudje niso bili nikoli obveščeni.
(glej Ibn Kesir, omenjeno mesto)
d.
Kot je zapisano v ajetu
„tüs’elûn“
dejansko, dejaven, dejavnica
-z neznano kapaciteto-
kot lahko pomeni tudi vprašanje,
„biti vprašan / biti tarča vprašanj“
to pomeni tudi.
V skladu s tem se ta izraz v ajetu mora razlagati na naslednji način:
„V prihodnosti vi“
-O, Kurejšinci, Arabi!
Zahvaljujoč čast, ki vam jo je podaril Kur’an, boste obvladali razne znanstvene discipline, ljudje po svetu bodo prihajali k vam, da bi izkoristili vaše znanje, bodo od vas učili, bodo vas spoštovali kot učitelje in vas bodo vpraševali o vseh temah, ki jih potrebujejo v zvezi z religijo in svetom. Drugimi besedami, boste bili učenjenci, katerih se bo vpraševalo.“
(primerjaj el-Bikai, razlago omenjenega aleta)
In zgodovina je to potrdila.
e.
Vendarle, v ajetu
„Na sodbo boste poklicani le na podlagi Kurana.“
v obliki
„namenjen, dodeljen“
V ajetih ni nobenega zapisa, ki bi to izražal.
„To, da so bili Kurejšinci prvi, s katerimi se je komuniciralo, ne pomeni, da se z drugimi ljudmi ni komuniciralo sploh.“
kot,
„Boste vprašani o Kur’anu.“
iz izraza, ki pomeni
„Ne boste vprašani o sunnetu in hadisih.“
to nima smisla. Še več, tukaj se govori o Kur’anu. Na takem položaju
„Boste vprašani o Kur’anu.“
Izraz je manifestacija retorike.
f. Koran vključuje in zajema tudi sunnet (Sunna).
Biti vprašan o Kur’anu pomeni biti vprašan tudi o sunnetu.
„Resnično,
Prerok
za vas, za tiste, ki upajo na srečanje z Bogom in na onostraniški dan, in za tiste, ki se ga veliko spominjajo.
je dober primer.
“
(Al-Ahzab, 33/21)
V tem ajetu omenjeno
„biti zgled“
To pomeni, da se držimo sunete, ki se sestoji iz besed, dejanja in potrjenega vedenja preroka Mohameda (s.a.v.s.).
(glej Abdulgani Abdulhalık, Hücciyyetü’s-Sünne, str. 304)
“
Kdor posluša preroka
, s tem pokaže poslušnost Bogu“
(Nisa, 4/80),
„Ko Allah in Njegov Poslanec odločita o kakšni zadevi, potem ne verujejočemu moškemu in ženi ne ostane nič drugega, kot da se tej odločit
Nima pravice izbire glede na lastne želje.
Kdor se upira Bogu in Njegovemu Poslancu, ta se zagotovo zatoti v očiten blud.
(Al-Ahzab, 33/36)
V omenjenih ajetih je poslušnost preroku (s.a.v.s.) primerjena poslušnosti Bogu.
„Ne, pri tvojem Gospodu prisegam, da ne bodo povsem verovali, dokler te ne bodo postavili za sodnika v sporih med njimi in ne bodo povsem sprejeli tvojega sodišča, ne da bi se jim to zdelo težko.“
ne bodo verovali.
“
(Nisa, 4/65)
V tem versu je posebej poudarjen pomen sunneta prerokovega (s.a.v.s.) v religiji.
Imam Šafi’i je ta ajet omenil kot dokaz, da je prerok Muhamed (s.a.v.s.) sodil v zadevi, ki ni bila v Kur’anu izrecno navedena, in da to dokazuje, da je sunet preroka Muhameda (s.a.v.s.) vir zakonodajstva.
(Imam Šafi’i, er-Risale, 83)
S pozdravi in blagoslovi…
Islam v vprašanjih in odgovore
